DELNA POKOJNINA

Bralec navaja, da po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino že štiri leta uživa delno pokojnino, saj je kot samostojni podjetnik vključen v obvezno zavarovanje po deset ur tedensko oziroma dve uri dnevno. Pred kratkim je slišal, da bi bilo zanj bolje, če bi bil vključen po 20 ur tedensko, glede na to, da je od 1. januarja 2020 drugačno, ugodnejše povečanje delne pokojnine.

Novela zakona, ki je začela veljati 1. januarja 2020, je nekoliko drugače uredila povečanje delne pokojnine, ki pa se nanaša le na tiste zavarovance, ki so izpolnili pogoje za starostno pokojnino. Pogoji za pridobitev delne pokojnine v primerjavi z zakonom, veljavnim do konca leta 2019, se ne spreminjajo, spreminja se samo njena odmera. Do drugačnega, višjega povečanja delne pokojnine je upravičen le zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma znaša njegov zavarovalni čas vsaj 20 ur tedensko. Do povečanja delne pokojnine pa niso več upravičeni tisti zavarovanci, ki po 1. januarju 2020 uveljavijo delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za predčasno pokojnino, kot tudi tisti, ki uveljavijo delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino in ostanejo v obveznem zavarovanju za manj kot štiri ure dnevno oziroma manj kot 20 ur tedensko.

POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralec navaja, da je njegovo zdravstveno stanje precej slabo, zato ga zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, pri katerem je ugotovljena popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Sprašuje tudi, ali bi bil, če bi bil slučajno invalidsko upokojen, upravičen do zagotovljene pokojnine, saj ima ves čas zaposlitve zelo slabo plačo. Star je namreč že 62 let, ima pa le 36 let in pet mesecev pokojninske dobe, ki jo je prebil v delovnem razmerju.

ENERGETSKI DODATEK

Bralka navaja, da prejema invalidsko pokojnino v višini 540 evrov, zato jo zanima, ali je upravičena do energetskega dodatka in kdaj ji ga bo zavod izplačal. Dobila je sicer informacijo, da so do tega dodatka upravičeni le invalidi I. kategorije invalidnosti, ki nimajo invalidske pokojnine, vendar se ji zdi to krivično.

Od 10. septembra 2022 velja zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 117/22, po katerem bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izplačal energetski dodatek dvema skupinama invalidov.

RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI

Bralec s Ptuja navaja, da je oskrbovanec doma upokojencev že več let. Ker nima nobenih ožjih sorodnikov, je lansko leto zaradi slabega zdravstvenega stanja pisno pooblastil zaposleno osebo v domu upokojencev za razpolaganje z njegovimi pokojninskimi prejemki, ki so se skoraj v celoti porabili za stroške oskrbe in določene dodatne usluge. Zdaj, ko se bistveno bolje počuti, bi želel sam razpolagati s svojimi pokojninskimi prejemki, zato ga zanima, kaj mora storiti.

POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralka navaja, da je pred kratkim zbolela in obstaja verjetnost trajne nesposobnosti za delo, zato jo zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, ki je pri njem ugotovljena popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Rada bi tudi izvedela, ali bi ji pripadala zagotovljena invalidska pokojnina v višini 653 evrov. Stara bo namreč 62 let, ima pa le 36 let pokojninske dobe iz delovnega razmerja.

Invalidsko pokojnino pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, torej če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Večina zavarovancev pridobi pravico do invalidske pokojnine na podlagi ugotovljene I. kategorije, o čemer podajo izvedenska mnenja izvedenski organi zavoda v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje.

DODATNI ODMERNI ODSTOTEK

Bralec navaja, da se je starostno upokojil marca 2021, ko je dopolnil starost 63 let in 11 mesecev ter 40 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Ker je žena še v delovnem razmerju, mu je ob upokojitvi pisno dovolila, da lahko uveljavlja pravico iz naslova starševstva za dve hčerki, za tretjo hčerko pa bi to pravico uveljavila ona. Pri odmeri pokojnine to ni bilo upoštevano, zato ga zanima, ali lahko zdaj uveljavi to pravico in ali je mogoče tudi za nazaj, glede na to, da nov zakon velja od 1. aprila 2022.

POGOJI IN ODMERA 40-ODSTOTNE STAROSTNE POKOJNINE

Bralka navaja, da je prejela negativno odločbo o izplačilu 40-odstotne starostne pokojnine, ker ne izpolnjuje pogoja starosti. To se ji ne zdi pravično, saj ima dopolnjenih že 40 let in pet mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, stara pa je 59 let in mesec, poleg tega ima tudi enega otroka. Iz odločbe izhaja, da bo izpolnila pogoje pri starosti 59 let in šest mesecev, zato jo zanima, ali je ta izračun res pravilen. Poleg tega je tudi slišala, da se 40 odstotkov pokojnine ne odmeri od zagotovljene pokojnine, zato bi rada odgovor tudi glede tega.

ZAVAROVANJE ZA OŽJI OBSEG PRAVIC

Bralec navaja, da je od zavoda dobil izračun pogojev za starostno pokojnino in višino le-te. Zahtevo je vložil glede na spremenjeno zakonodajo, po kateri se mu ves čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje šteje kot pokojninska doba brez dokupa, saj si prispevke kot brezposelna oseba plačuje že vse od leta 1999. V delovnem razmerju je bil namreč le od oktobra 1982 do konca leta 1998. Iz izračuna je tako razvidno, da bo imel oktobra letos 40 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar mu je pokojnina odmerjena le v višini 517 evrov, torej ne v višini zagotovljene pokojnine, ki je precej višja.

PRERAČUN POKOJNINE

Bralec navaja, da se je decembra 2018 predčasno upokojil s 40 leti pokojninske dobe pri starosti 63 let in 1 mesec, zato mu je bila pokojnina znižana za 6,9 odstotka. V času zavarovanja je bil kar veliko let vključen v prostovoljno zavarovanje, tudi po letu 2013, in sicer do 15. maja 2013 in od 13. julija 2017 do upokojitve, kar je bil tudi vzrok, da ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino. Glede na spremembo zakona oktobra 2021 ga zanima, ali je upravičen do starostne pokojnine.

PRENEHANJE PRAVICE DO INVALIDSKE POKOJNINE

Bralka navaja, da so njeni hčerki lansko leto kot invalidki I. kategorije invalidnosti priznali invalidsko pokojnino. Zdaj ima možnost pridobitve manjšega poslovnega lastniškega deleža v gospodarski družbi. Hči se za to možnost še ni odločila, ker se boji, da bi z vstopom v lastništvo podjetja izgubila invalidsko pokojnino. Zanima jo tudi, zakaj ima kontrolni pregled pri invalidski komisiji.

Po zakonu se namreč obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. To pomeni, da mora biti oseba, za katero je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poslovodna oseba in hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe.