MEDIACIJA KOT REŠITEV SPORA

Bralka ni bila zadovoljna s storitvami pulmološke klinike, saj je niso ustrezno zdravili, celo predpisali so ji napačna zdravila. Ne želi vložiti odškodninske tožbe, saj meni, da bi bil sodni postopek finančno zahteven in dolgotrajen. Zanima pa jo, ali bi se lahko s kliniko dogovorila za rešitev spora v okviru mediacije in ali je odločitev mediatorja za kliniko zavezujoča. Prepričana je, da bi na ta način laže našli medsebojno sprejemljivo rešitev. 

Zakon o pacientovih pravicah predpisuje tudi tovrstno obliko reševanja sporov med pacientom in izvajalcem, vendar pa se morate o tej obliki reševanja spora izrecno dogovoriti z izvajalcem (torej s pulmološko kliniko). Mediacija poteka tako, da z izvajalcem skleneta pisni dogovor o mediaciji, v katerem izbereta mediatorja, ter se dogovorita o vseh vprašanjih, povezanih z izvedbo postopka mediacije.

PRAVICA DO ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA

Bralka bo kmalu odpuščena iz bolnišnice zaradi težav z vratom. Omenili so ji, da bi lahko glede na naravo njenih težav nadaljevala zdravljenje v zdravilišču. Zanima jo, kdo o tem odloča in kaj mora v zvezi s tem storiti.

O pravici do zdraviliškega zdravljenja odloča imenovani zdravnik na predlog zdravnika, ki vas zdravi oziroma vas je zdravil v bolnišnici. Predlog mora podati najkasneje pet dni pred vašim odpustom iz bolnišnice.  

Zdravnik, ki vas je zdravil, mora imenovanemu zdravniku predložiti podatke o vašem zdravstvenem stanju, ki utemeljujejo zdraviliško zdravljenje. Na predlogu je lahko navedena tudi vaša želja (izjava) glede zdravilišča, v katero želite biti napoteni.

O VAROVANJU POKLICNE SKRIVNOSTI

Bralkinega moža so pred kratkim sprejeli v bolnišnico, kjer mu bodo operirali slepič. Zdravstveno osebje je sicer zelo diskretno, je pa med njimi medicinska sestra, ki moža sprašuje vse, od njegove zdravstvene zgodovine pa do medsosedskih odnosov v njihovi ulici. To se ji zdi sporno. Zanima jo, ali medicinske sestre niso zavezane k molčečnosti.

Vsi zdravstveni delavci (vključno z medicinskimi sestrami) ter druge osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki o pacientu dosegljivi, so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela izvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.

POVRAČILO POTNIH STROŠKOV

Bralka živi v Grosuplju in njena osebna zdravnica jo je napotila v Maribor k specialistu diabetologu. Ker nima lastnega prevoza, razmišlja, da bi tja odpotovala z avtobusom ali taksijem. Zanima jo, ali imam v primeru prevoza s taksijem prav tako pravico do povračila potnih stroškov in kako je s prehrano.

Kot zavarovana oseba ima pravico do povračila potnih stroškov, ki obsegajo prevozne stroške ter stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju, in sicer če mora potovati k izvajalcu v drug kraj, kamor jo izvajalec napoti ali pokliče, in je ta kraj zunaj kraja njene zaposlitve ali prebivališča.

MOŽNOST ZDRAVLJENJA V TUJINI

Bralka opaža, da so se zaradi covida-19 čakalne dobe za specialistični pregled še povečale. Sama že več kot leto čaka na pregled kolka. Zanima jo, ali obstaja možnost, da bi jo napotili na pregled v tujino. 

Možnosti obstajajo, in sicer ima bralka pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja oziroma do povračila stroškov teh storitev, če ji je bila v Sloveniji pri vpisu na čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Znano je, da so čakalne dobe za pregled kolka izjemno dolge.

KAKO REŠITI SPOR Z ZDRAVNICO

Bralka je bila nezadovoljna z obravnavo ene izmed zdravnic v Ljubljani. Spor z njo je poskušala rešiti po sporazumni poti, vendar na njene telefonske klice sploh ni odgovarjala. Ker se ji zdi tako početje nemoralno in tudi nepravilno, jo zanima, kakšne možnosti ji ponuja zakonodaja.

Zahtevki, ki jih pacienti vlagajo prek pravnih zastopnikov oziroma odvetnikov, so včasih učinkoviti, včasih pa tudi ne. To je odvisno od tega, ali obstaja ustrezna pravna podlaga za tak zahtevek, in tudi od strokovne podkovanosti kolegov pravnikov oziroma odvetnikov. Seveda pa taki zahtevki tudi nekaj stanejo.

PRITOŽBA NAD DELOM MEDICINSKE SESTRE

Bralka ima osebno zdravnico, s katero je zadovoljna, ni pa zadovoljna z medicinsko sestro, ker je neažurna, osorna, neprijazna in pogosto ne opravi zadanih nalog. Velikokrat se je že zgodilo, da je obljubila, da ji bo izdala recept, pa ga je potem enostavno pozabila. Zanima jo, komu se lahko pritoži.

Zanimivo vprašanje, ki nakazuje problematiko, s katero se nedvomno srečuje še marsikdo. Nekateri imajo srečo, da imajo opravka tako s profesionalnim zdravnikom oziroma zdravnico kot tudi z vestno medicinsko sestro, nekateri se pritožujejo nad osebnimi zdravniki oziroma zdravnicami in obenem hvalijo medicinske sestre – no, pri bralki je ravno obratno.

DOLOČANJE NUJNOSTI ZDRAVSTVENIH PREGLEDOV

Bralko zanima, kako je z določanjem nujnosti zdravstvenih pregledov. Sama ima akutni problem s prebavili, pa ji je zdravnica na napotnici določila stopnjo nujnosti »hitro«, kar pomeni čakalno dobo skoraj dva meseca. Kaj pravi zakon?

Določanje stopnje nujnosti je eno izmed pomembnejših vprašanj pacientovih pravic, saj se mu lahko zaradi napačne zdravnikove ocene zdravje tudi občutno poslabša.  

Stopnje nujnosti so sicer nujno, zelo hitro, hitro in redno. Pacient pa je uvrščen na čakalni seznam v petih dneh po predložitvi napotne listine oziroma v dveh dneh po opravljeni triaži, o uvrstitvi in posledicah zaradi neupravičene odsotnosti od termina pa je obveščen v treh dneh od uvrstitve na čakalni seznam.

NASTOPANJE ZDRAVNIKOV V JAVNOSTI

Bralec ugotavlja, da se v zadnjem času veliko zdravnikov pojavlja v javnosti. Kljub temu se mu zdi, da so si nekateri želeli na ta način narediti brezplačno reklamo, četudi njihova stališča niso nujno edina pravilna. Zato ga zanima, ali obstaja kakšen predpis, ki bi urejal nastopanje zdravnikov v javnosti in tudi replik navadnih državljanov na njihove izjave.

Zahvaljujem se vam za zelo zanimivo in aktualno vprašanje. Nastopanje zdravnikov v javnosti ureja Kodeks zdravniške etike, ki ga je sprejela Zdravniška zbornica Slovenije in zavezuje vse zdravnike. Proti zdravnikom, ki kršijo določila tega kodeksa, je zdravniška zbornica dolžna tudi ukrepati.

DELOVANJE OSEBNEGA ZDRAVNIKA

Bralka je resneje zbolela, a ni mogla do osebne zdravnice. Ni je dobila ne po telefonu ne po elektronski pošti. Šele ko jo je klicala s sinove telefonske številke, se je oglasila. Ko je nujno potrebovala zdravilo, je izginila. Ko jo je prijazno opomnila, da od nje pričakuje vsaj osnovni angažma, ji je zabrusila, naj razmisli o zamenjavi osebnega zdravnika. Zanima jo, kako lahko ukrepa.  

Oseba, ki naj bi bila osebni zdravnik, bi se morala že po osnovnih moralnih normah obnašati kot pacientov zaupnik, kar vključuje vsaj minimalno skrb za svojega pacienta – to pa pomeni vsaj minimalno odzivnost in predpisovanje najnujnejših zdravil.