Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OPERACIJA HRBTENICE V TUJINI
Bralka je stara 65 let in mora na operacijo hrbtenice. Pred približno letom dni so ji v UKC povedali, da so čakalne dobe za operacijo hrbtenice tudi dve leti in več. V zadnjem letu dni se ji je stanje poslabšalo, zato potrebuje operacijo čim prej. Ko je spet poklicala v UKC, so ji povedali, da so se čakalne dobe celo podaljšale, tako da lahko operacijo pričakuje najprej v letu 2016. To pa se ji zdi predolgo. Zato jo zanima, ali ima zaradi tega pravico, da jo operirajo v tujini.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Pravica do zasebnosti
Bralka piše, da so ji pred kratkim na UKC v Ljubljani operirali hrbtenico. Med operacijo sta bila poleg zdravstvenega osebja prisotna tudi dva pripravnika, enega izmed njiju je bralka celo poznala. Moti jo, da je nihče ni niti vprašal o tem, ali se z njuno prisotnostjo strinja. Prepričana je, da bi pri tako občutljivih posegih morali upoštevati njeno pravico do zasebnosti. Sprašuje, ali je prisotnost drugih ljudi sploh dovoljena in kako je s pravico do varovanja zdravstvenih ter osebnih podatkov.
Vaš svetovalec Boštjan J. Turk
Pravica do kakovostnejših zdravil
Bralka ima kronične težave s kožo. Do nedavna ji je zdravnik predpisoval posebej pripravljeno kremo, zdaj pa industrijsko kremo, a so njeni učinki precej slabši od prejšnje, poleg tega ji povzroča še stranske učinke na koži. Zanima jo, ali lahko od zdravnika zahteva, da ji predpiše prejšnjo kremo?
Bralkino vprašanje je povezano z razlikovanjem med tako imenovanimi galenskimi (industrijskimi) in posebej pripravljenimi (magistralnimi) zdravili. Zdravnik je do nedavna predpisoval magistralno zdravilo (kremo). Za ta zdravila velja, da večinoma ne vsebujejo dodanih konzervansov, stabilizatorjev in barvil in so zaradi tega do pacienta prijaznejša, hkrati pa zahtevajo strožje pogoje shranjevanja in uporabe, tudi rok uporabnosti je krajši. Rok uporabnosti za kreme, mazila in praške je,denimo, en mesec.
Vaš svetovalec – Boštjan J. Turk
Za mamo, ki je stara 89 let, je naša bralka pri specialistu za oči dobila napotnico za nova okvirja s pripadajočimi stekli (ena očala za blizu in ena za daleč).
Doplačilo za stare okvirje Za mamo, ki je stara 89 let, je naša bralka pri specialistu za oči dobila napotnico za nova okvirja s pripadajočimi stekli (ena očala za blizu in ena za daleč). Pri optiku so se dogovorili, da bodo mami izdelali samo nova stekla in jih vgradili v stara okvirja, ki so ju pred dvema letoma in pol dobili na napotnico v isti optiki. Ob prevzemu očal pa so ji v optiki zaračunali 30 evrov za montažo stekel v stare okvirje.
Vaš svetovalec Boštjan J. Turk
Čakanje na operacijo kolena
Bralki je junija lani osebni zdravnik izdal napotnico za operacijo kolena. Dobila je termin operacije, in sicer 11. junija 2014, vendar operacija še vedno ni opravljena. V bolnišnici so ji razložili, da imajo veliko gnečo in da bo operirana šele v novembru. Bralko zanima, ali režim čakalnih dob ne velja za ortopedske operacije, saj bi jo morali operirati najkasneje v enem letu?
Čakalne dobe v zdravstvu ureja pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah na posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (URL RS št. 63/10). Skladno z njim je najdaljša dopustna čakalna doba na posamezno zdravstveno storitev določena s stopnjo nujnosti storitve. Stopnje nujnosti pa se delijo na nujne, hitre in redne storitve. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo »nujno«, se opravi takoj, najpozneje pa v 24 urah in ni predmet čakalnega seznama. Zdravstveno storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »hitro«, je treba opraviti najpozneje v treh mesecih, storitev, ki je označena z »redno«, pa najpozneje v šestih mesecih.
Vaš svetovalec – Boštjan J. Turk – september 2014
Oglaševanje zdravil Bralka je v medijih zaznala povečano oglaševanje zdravil, kar je sicer ne moti, zmotilo pa jo je, da študenti hodijo po stanovanjih z različnimi prospekti o novih zdravilih in prehranskih dopolnilih in jih celo ponujajo v brezplačno preizkušanje. Kje so meje pri oglaševanju zdravil? V skladu z zakonom o zdravilih med oglaševanje sodi vsaka oblika obveščanja, tudi obveščanje od vrat do vrat ter propagiranje ali spodbujanje, ki je namenjeno pospeševanju predpisovanja, izdajanja, prodaje in uporabe zdravil.
-
Bralec je star 79 let in je že od leta 2000 sladkorni bolnik tipa 2. Od takrat jemlje tudi Aspirin 100. Ko je zadnjič prišel po zdravila, mu je osebni zdravnik (ki mu ga je pred 14 leti predpisal) rekel, da tega zdravila ne more več dobiti, ker ga dajejo le tistim, ki jih je zadela kap. Zanima ga, ali gre za varčevanje ali pa resnično ne potrebuje več zdravila, čeprav mu je zdravnik pred leti dejal, da ga bo moral jemati do smrti?
Bojim se, da je vaše vprašanje bolj medicinske kot pravne narave, čeprav vam bom poskusil pomagati. Zdravila za uporabo v humani medicini smejo predpisovati zdravniki, ki imajo pravico samostojno opravljati svojo strokovno dejavnost, in sicer samo tista zdravila, ki so v prometu na podlagi zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Zdravila, ki so zavarovani osebi predpisana na recept, morajo imeti dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, razvrščena pa so na pozitivno ali vmesno listo zdravil ZZZS.
