Davek od obresti na denarne depozite
FINANCE IN MI
Na nas se je obrnil bralec, ki ga zanima, ali mora plačati davek od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah. Njegova situacija je namreč taka, da je dobršen del obresti dosegel z depoziti v Italiji, na tamkajšnjih bankah. Glede na odločbo, ki jo je dobil, pa so pri odmeri dohodnine od obresti na denarne depozite upoštevani tako depoziti pri naših bankah kot tudi pri bankah in hranilnicah v drugih državah članicah EU. Ker je davek na obresti že plačal v Italiji, ne ve, zakaj ga mora plačati še v Sloveniji.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PACIENTOVA PRIVOLITEV V ZDRAVSTVENI POSEG
Bralca zanima, ali je za zdravstveni poseg (operacijo) vselej potrebna pacientova privolitev ali obstajajo kakšne izjeme na tem področju. Kot piše, so namreč njegovega očeta operirali na srcu, domnevno zaradi življenjske ogroženosti, čeprav svojci menijo, da bi lahko prav zaradi te operacije izgubil življenje.
Po pravilu je pacientova privolitev vselej potrebna, pri čemer zadošča, da je privolitev ustna, z dejanjem oziroma z ravnanjem, iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev, oziroma pisna, kadar zakon to izrecno zahteva.
Na kaj paziti, ko najemamo posojilo
FINANCE
Čeprav se generacija v tretjem življenjskem obdobju zaradi manjših finančnih potreb v povprečju manj zadolžuje kot mlajša ali srednja generacija, pa se vendarle tudi v tej skupini povečuje število tistih, ki želijo zaradi takega ali drugačnega razloga pri banki najeti posojilo.
Glavni razlog so večinoma nizke pokojnine, ki marsikomu ne zadoščajo niti za pokritje izrednih stroškov v gospodinjstvu (npr. nakup novega pralnega stroja, hladilnika), kaj šele za pokritje stroškov kakšnih večjih naložb (npr. menjava oken ali vrat, zamenjava strehe na stanovanjski hiši ipd.). Povečuje se tudi število tistih, ki se zadolžijo zaradi pokritja potreb svojih sorodnikov, ki sicer niso posojilno sposobni (npr. brezposelni otroci).
-
FINANCE IN MI
Vlaganje v vzajemne sklade ni primerno za vsakogar. Če se odločite, da bi želeli svoje premoženje plemenititi v obliki vlaganj v vzajemne sklade, morate biti oseba, ki se zaveda, da je takšno vlaganje premoženja nekoliko tvegano. Zato je ta oblika plemenitenja premoženja v prvi vrsti primerna za tiste posameznike, ki so po značaju nekoliko bolj dinamični. Vzajemni skladi namreč praviloma ne zagotavljajo nekega fiksnega donosa, neke dodatne pokojnine, saj so podvrženi precejšnjim vrednostnim nihanjem.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PLAČILO ZA IZDAJO POTRDILA
Bralka je morala pristojnemu organu za podaljšanje statusa sodnice porotnice predložiti tudi zdravniško potrdilo o zmožnosti opravljanja te funkcije. Osebna zdravnica ji je po pošti poslala potrdilo, na katerem je bilo napisano: »Pacientka je z zdravstvenega stališča sposobna za opravljanje funkcije sodnika porotnika.« Priložen je bil tudi račun zanj v višini 23 evrov, ki ga je bralka poravnala. Kasneje pa ji je kolegica, ki tudi opravlja delo sodnice porotnice, povedala, da ji za enako potrdilo ni bilo treba nič plačati. Obe plačujeta osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje. Bralko zanima, ali ji je zdravnica upravičeno zaračunala potrdilo ali pa je morebiti zlorabila svoj položaj.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZDRAVILA NA OBNOVLJIVI RECEPT
Bralka je prosila zdravnico, da ji napiše recept za zdravilo (živilo) s prehransko podporo, ki vsebuje določena prehranska dopolnila, in sicer zaradi kroničnih prebavnih težav. Zdravnica ji je izdala le recept za en mesec, čeprav je bralka slišala, da bi bila kot kronična bolnica upravičena tudi do zdravil na obnovljivi recept. Ali to drži?
Pogojno to drži. Vendar pa je pravica do obnovljivega recepta v prvi vrsti odvisna od tega, kako huda kronična bolnica ste, in od tega, ali je prišlo do akutnega poslabšanja kronične bolezni s telesnim izčrpanjem. Zdravniki se pri nenujnih stanjih izdajanju obnovljivih receptov namreč (upravičeno) izogibajo.
Dolgoročno pokojninsko varčevanje s subvencijo
Dolgoročno pokojninsko varčevanje s subvencijo se uvršča v drugi pokojninski steber in predstavlja posebno obliko prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta oblika varčevanja je za varčevalce še posebej privlačna, saj jo subvencionira država, in to na tak način, da varčevalcem sredstva, vplačana na osebni varčevalni račun, prizna kot posebno davčno olajšavo.
Poenostavljeno rečeno, v praksi to pomeni, da država za tako vplačana sredstva na osebni varčevalni račun varčevalcem prizna dodatno davčno olajšavo. To dejansko pomeni, da varčevalci dobijo povrnjeno dohodnino za vplačani znesek, ki pa je omejena na 5,844 odstotka bruto plače oziroma največ na 2.819,08 evra letno, kar pa je že kar lepa vsota. Varčevalci dobijo dohodnino povrnjeno prihodnje leto za tekoče leto. V dohodninski napovedi bo višina sredstev, ki so jih vplačali na varčevalni račun, navedena kot olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Rentno pokojninsko zavarovanje
Prehod iz dejavnega delovnega obdobja v pokoj za nekoga predstavlja olajšanje, za nekoga drugega pa neprijetno življenjsko prelomnico. Ustaljen delovni ritem se prekine, človek se počuti nekoristnega, izpraznjenega. Skoraj za vsakogar pa tak prehod pomeni zmanjšanje rednih dohodkov, saj so pokojnine v Sloveniji za veliko večino upokojencev nizke in jim ne omogočajo ravno finančno brezskrbne starosti.
Vendar pa se lahko s pametnim načrtovanjem in predvsem s poznavanjem in razumevanjem ustreznih finančnih storitev na trgu ta položaj precej izboljša. Ena izmed takih storitev je rentno pokojninsko zavarovanje. Gre za posebno vrsto pokojninskega zavarovanja, ki zagotavlja izplačevanje dodatne pokojnine do smrti zavarovanca, ne glede na to, koliko let je dodatna pokojnina izplačevana. Zavarovanje namreč temelji na principu kapitalskega pokritja (ki je vzpostavljen na osnovi plačevanja premij) in krije tveganja za nepredvidljive dogodke v prihodnje.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
DELOVANJE ZDRAVILCEV
Bralca zanima, kako je pri nas urejeno delovanje zdravilcev in kakšne pravice imajo pacienti pri tovrstnem zdravljenju.
Zdravilsko dejavnost v Sloveniji ureja zakon o zdravilstvu. Pri nas lahko po zakonu opravljajo tradicionalno kitajsko zdravilstvo, ajurvedo, homeopatijo in druga zdravilstva. Pravice pacientov so dobro varovane. Zdravilec mora od uporabnika storitev pred obravnavo pridobiti pisno izjavo o privolitvi v zdravilski sistem ali metodo. Izjava mora vsebovati najmanj podatke o tem, da je uporabnik storitev seznanjen z vrsto in načinom zdravilskega sistema ali metode in z dejstvom, da morebitna odklonitev že izvajanega medicinskega zdravljenja lahko privede do škodljivih posledic za njegovo zdravje.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
HOMEOPATSKA ZDRAVILA
Bralko zanima, ali je homeopatija v Sloveniji že zakonita dejavnost in ali lahko pacienti v slovenskih lekarnah dobijo homeopatsko zdravilo. Zanima jo tudi, ali obstaja možnost, da bo stroške teh zdravil kdaj krilo zdravstveno zavarovanje.
Homeopatija je v Sloveniji zakonita, čeprav je nerazumno »degradirana« le na raven zdravilske dejavnosti, in to kljub njeni mednarodno dokazljivi znanstvenosti in koristnosti. V skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti je namreč uvrščena v oddelek zdravstvo oziroma v pododdelek »alternativne oblike zdravljenja«. Tudi poklic homeopat oz. homeopatinja je uvrščen v standardno klasifikacijo poklicev.
