DARILNA POGODBA

Bralka je solastnica manjše kmetije. Živi drugje in bi svoj delež rada podarila nečaku, ki je ostal na kmetiji. Zanima jo, kako naj to naredi in kolikšni so davki.

Bralka lahko svoj delež podari nečaku z darilno pogodbo. To je pogodba, v kateri darovalec brezplačno nekaj podari obdarjencu, ta pa darilo sprejme. Darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.

Potem ko jo bosta bralka in nečak podpisala, je treba upravno enoto, na območju katere leži kmetija, zaprositi za odobritev pravnega posla. Za kmetijska zemljišča namreč velja poseben režim razpolaganja, ki omejuje lastnika pri tem, komu sme podariti ali pa prodati kmetijska zemljišča.

NEKDANJA DRUŽBENA LASTNINA

Bralec zadnjih 50 let uporablja zemljišče, ki je bilo nekoč poljska pot. V zemljiški knjigi je napisano »družbena lastnina v splošni rabi« oziroma da gre za kmetijsko zemljišče. Bralec je na občino naslovil prošnjo, da bi zemljišče odkupil, vendar ni dobil odgovora, kasneje pa so ga usmerili na sklad kmetijskih zemljišč, ki naj bi bil dejanski lastnik parcele. Iz sklada so ga napotili na državno pravobranilstvo, od tam so ga usmerili na komisijo za urejanje družbene lastnine, ta pa nazaj na občino. Bralca zanima, kako naj pride do lastništva nepremičnine.

SPOMENIŠKO ZAŠČITENA STAVBA

Bralka je podedovala že zelo dotrajano stavbo, ki pa je razglašena za spomenik. Na stavbi bi bilo treba popraviti praktično vse, od oken in vrat, do strehe, dimnika in fasade. Bralka jo že dalj časa poizkuša prodati, vendar pri tem nima uspeha. Zanima jo, ali lahko kako doseže, da stavba ne bi bila več pod spomeniškim varstvom.

Nepremična dediščina, ki predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti; je pomemben del prostora ali dediščine Republike Slovenije ali njenih regij; ali nepremičnina, ki predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom, je lahko zaradi svojega izjemnega pomena za državo ali občino razglašena za spomenik državnega ali lokalnega pomena. Razglasitev za spomenik ni odvisna od stanja objekta, pač pa predvsem od njegovega pomena.

SKLEPANJE NAJEMNE POGODBE

Bralka bi stanovanje oddala v najem, ker se je sin, ki je do zdaj živel v njem, odselil v tujino. Zanima jo, na kaj mora paziti pri sklepanju najemne pogodbe.

Seveda je dobro, da najdemo najemnika, ki je urejen in daje videz, da ne bo povzročal škode ali težav in ima dovolj dohodkov za plačevanje najemnine in stroškov. Pri najemni pogodbi pa je najpomembnejše, da je sklenjena v pisni obliki in so v njej urejena bistvena vprašanja najema. Treba je napisati, kaj je predmet najema, za koliko časa se daje v najem, kolikšna je najemnina, katere stroške, vezane na stanovanje, krije najemnik in katere lastnik stanovanja in kdo poleg najemnika še lahko živi v stanovanju.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

KAKO PRODATI NJIVO

Bralka bi rada prodala njivo, ki jo je podedovala po svojih starših. Že pred leti jo je dala v najem sosedu, ki jo zdaj želi kupiti. Bralko zanima, kako naj izvede prodajo, ker naj bi o tem obvestila tudi upravno enoto.

Prodaja kmetijskega zemljišča je izvedena po posebnem postopku, ki je obvezen. Če je izvedena drugače, se namreč šteje, da je prodaja nična, pogodbe, ki bi bila sklenjena mimo tega postopka, pa ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo.

SINOVI DOLGOVI

Bralka ima sina, ki se je neuspešno podal v podjetniške vode. Ker si je nabiral le dolgove, so se začeli razni postopki zoper njega, tako da so se posamezni upniki pojavili tudi že pred bralkinimi vrati, še posebej odkar se je sin preselil nazaj domov. Bralka je opazila, da sin prejema vse več pošte s sodišča, zato jo skrbi, ali ne bodo morda zaradi njegovih dolgov na koncu prodali še njenega stanovanja. Eden izmed upnikov je namreč grozil, da bo kmalu prišel rubežnik in vse prodal.

ZAVRNITEV DEDIŠČINE

Bralec ima ostarelega očeta, s katerim se v življenju nista najbolje razumela. Oče je bil od nekdaj veliko zdoma, rad je pil, pogosto je izgubljal denar pri raznih stavah in kartanju. Izposojal si je denar od znancev in sosedov, živel od danes do jutri, tako da se mu bo hiša, v kateri živi, kmalu podrla na glavo. Po zgodnji mamini smrti je sin izkoristil prvo priložnost, da se je odselil, redko je obiskal očeta, saj ga je ta ob vsaki priložnosti zmerjal ali zahteval denar. Ker sta edina sorodnika, bralca zanima, ali bo moral po očetovi smrti poravnati njegove morebitne dolgove in ali se lahko v tem primeru odreče dediščini.

DEDOVANJE V PARTNERSKI ZVEZI

Bralec in bralka že dalj čas živita v zunajzakonski skupnosti, vendar sta prijavljena vsak na svojem naslovu, čeprav izmenjaje uporabljata enkrat bralkino stanovanje, drugič pa bralčevo hišo. Nimata otrok, imata pa vsak nekaj nečakov. Skrbi ju, ali bodo po smrti enega od njiju nečaki res postali lastniki polovice premoženja.

Po partnerju se lahko deduje na podlagi oporoke ali na podlagi zakona, če ni napravljena oporoka. Z oporoko se lahko zapusti premoženje komur koli, upoštevati je treba le nujne dediče in njihove deleže. Partner ima enako kot zakonec pravico do nujnega deleža. Bratje in sestre imajo pravico do nujnega deleža le izjemoma, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nečaki niso nujni dediči, tako da nimajo pravice do nujnega deleža.

DEDOVANJE V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI

Bralka je potem, ko je ovdovela, našla partnerja, s katerim sta bila skupaj dobrih sedem let. Partner je umrl in bralko zanima, ali bo lahko dedovala po njem. Z njegovima sestrama se o dedovanju ni mogla dogovoriti, čeprav se strinja, da njen delež po njeni smrti dedujeta sestri pokojnega partnerja.

Zunajzakonska skupnost je glede dedovanja izenačena z zakonsko zvezo, kar pomeni, da je bralka upravičena dedovati po pokojnem partnerju. Pri tem ni odločilno, kje je imel kdo izmed njiju prijavljen svoj stalni naslov, pač pa je pomembno, ali sta bila kot mož in žena, le da se nista poročila.

OPOROKA, NAPISANA DOMA

Bralka živi v zunajzakonski skupnosti že dvajset let. S partnerjem nimata otrok, zato sta napisala vsak svojo oporoko, s katero zapuščata drug drugemu celotno premoženje. Oporoki sta napisala doma, zato bralko zanima, ali je veljavna in ali jo lahko kdo izpodbija in uveljavlja na primer nujni delež.

Oporoka je veljavna, četudi ni overjena pri notarju. V zapuščinskem postopku so si med seboj popolnoma enakovredne vse oblike oporoke, torej lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami ter pisna oporoka, sklenjena pred notarjem. V določenih primerih pa je mogoča tudi ustna oporoka, ki jo je zapustnik napravil na smrtni postelji. Oporoka bo veljavna, če jo je bralka napisala sama (rokopis) od začetka do konca in podpisala. Enako velja tudi za bralkinega partnerja.