Veliko jih je spregledalo navodilo nemških oblasti, naj si prebivalstvo zagotovi vsaj za dva tedna najpotrebnejših živil in vode, ker bi bila v morebitnih izrednih razmerah motena redna oskrba. To sporočilo se časovno ujema z razporejanjem vojaških enot zveze NATO v baltskih državah, na Poljskem in v Ukrajini ter rusko razglasitvijo najvišje bojne pripravljenosti enot, nameščenih na tem območju. Prav tako ni videti rešitve spopadov na Bližnjem vzhodu, česar se najbolj veselijo trgovci z orožjem. V resnici so se varnostne razmere v svetu v zadnjih letih dramatično poslabšale in posledično države vstopajo v nov krog oboroževalne tekme. Tudi Slovenija se je zavezala, da bo povečala izdatke za oborožitev.

Za slovenske zmage

Potrebno je veliko trdega dela, odrekanja, vztrajnosti in ne nazadnje tudi talenta, da postaneš najboljši med najboljšimi. Slovenski športniki so na letošnjih olimpijskih igrah to dosegli in Slovenija je med vsemi udeleženci na tem največjem svetovnem tekmovanju med najuspešnejšimi državami. Športni uspehi so lahko navdih tudi drugim, vendar je že na prvi pogled očitno, da športniki močno odstopajo od povprečja v naši družbi. Še posebej, ko gre za politiko. Nekako nam ne uspe doseči temeljnega soglasja, kaj bi pravzaprav želeli doseči kot skupnost, pri odločanju so bolj kot cilji skupnosti v ospredju interesi posameznih skupin, še posebej strank. Zakaj se na primer kar naprej vračamo k nekakšnim ideološkim temam, ko pa vsi vemo, da se s tem le ohranja razkol v narodu, kar nas odvrača od reševanja temeljnih razvojnih vprašanj?

Za slovenske zmage 

Mnogi nogometni navdušenci smo se veselili evropskega nogometnega prvenstva v Franciji, čeprav so bile nad njim zlovešče teroristične grožnje islamskih skrajnežev. V resnici je terorizem nevarnost, ki je do temeljev pretresla svet, in odgovorov, kako preprečiti to nevarnost, nimamo. Vsi, ki bi morali poskrbeti za varnost, so se namreč do zdaj bolj kot z vzroki ukvarjali z različnimi »tehničnimi« ali »tehnološkimi« ukrepi, ki naj bi preprečili dejanja skrajnežev.

Evropsko nogometno prvenstvo v Franciji pa je razgrnilo še eno bolečo plat našega sobivanja. Gre za to, da lahko peščica skrajnežev vrže senco na športni dogodek, ki se ga veseli ogromna večina športnih navdušencev in vseh tistih, ki vidijo v športu plemenito tekmovanje, v katerem naj zmaga tisti, ki je boljši. Vendar dogajajo se izgredi, ki z bistvom športa nimajo nobene povezave. Praviloma predstavljajo visoko varnostno tveganje skupin, ki so praviloma povezane s skrajno desničarsko ali nacionalistično ideologijo. Njim sploh ne gre za športni dogodek, tega izrabljajo le za predstavitev svojih skrajnih stališč. Pri tem jim – hote ali nehote – v veliki meri pomagajo tudi mediji, ki v bitki za naklado ali gledanost in poslušanost tem skrajnim skupinam namenjajo pozornost, kakršno si želijo. Zato se je treba ob poročanju o huliganskih izgredih »navijačev« vprašati tudi o odgovornosti medijev in novinarjev, ki o teh dogodkih samo »objektivno« poročajo, spregledajo pa vzroke za njih.

ZA SLOVENSKE ZMAGE

Državljani Slovenije smo se na referendumu odločili za vstop v Evropsko unijo, ker smo verjeli, da si bomo tako povečali možnosti za vsestranski razvoj in krepitev demokracije. Res je, da smo s tem korakom vstopili v družino najbolj razvitega dela naše celine in smo dobili možnost večje gospodarske in politične vključenosti v to skupnost enakopravnih narodov in držav. Prvotno navdušenje pa je z leti splahnelo, še posebej ko smo ugotovili, da so v tej zvezi nekatere države enakopravnejše od drugih.

Za slovenske zmage 

O tem, da je družba razslojena in da imajo nekateri veliko, drugi malo, se lahko prepričamo na vsakem koraku. Tako je povsod po svetu. Razlika je predvsem v tem, v kolikšni meri družba oziroma oblast te razlike vsaj omili, če jih že ne more odpraviti. Pri nas se morda še bolj kot v primerljivih državah prepad med revnimi in bogatimi poglablja in vse več ljudi živi pod pragom revščine.

 Zagovorniki tako imenovane tržne ekonomije nas prepričujejo, da s tem ni nič narobe ter da so revni sami krivi, ker se jim ne uspe preriniti v sloj premožnih. No, načeloma ni nič slabega, če tisti, ki več prispevajo, tudi več zaslužijo. Težko pa je razumeti, če država dopušča bogatenje na nepošten način, če dovoljuje krajo nekdaj skupnega premoženja. Kako je na primer mogoče, da lastniki podjetij ne plačujejo delavcem in ne izpolnjujejo z zakoni določenih davkov in prispevkov, sebi pa nakazujejo astronomske nagrade za »uspešno poslovanje«? To...

Za slovenske zmage

Za večino ljudi je sočutje povsem običajen odnos do okolja, v katerem živimo. Pripravljeni smo pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Tudi pri nas nam posamezniki skušajo vtepsti v glavo, da je za zdravo družbo najpomembnejša tekmovalnost, kjer je vsak sam odgovoren za svoj družbeni in socialni položaj. To seveda ne drži, bistveno je, v kakšnem družbenem okolju živimo, katere vzorce in vrednote smo pripravljeni sprejeti in jih udejanjati. Med drugim tudi sočutje in solidarnost.

 Za slovenske zmage

Najsplošnejši odgovor na zastavljeno vprašanje je, da državo poleg njenega ozemlja predstavljajo njeni prebivalci – državljani. Tudi v uvodnem delu naše ustave piše, da je Republika Slovenija demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo. Pa je res tako? Ali državljani v resnici vplivamo na odločitve, ki nas prizadenejo? Na načelni ravni imamo to možnost, ko na volitvah odločimo, kdo bo v našem imenu vodil našo skupnost. No, imamo tudi možnost po sodni poti izpodbijati posamezne odločitve parlamenta ali vlade, vendar so taki primeri zelo...

ZA SLOVENSKE ZMAGE

Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je lijak priprava za zlivanje tekočine v posodo z majhno odprtino. V prenesenem pomenu pa lahko z besedo »lijak« ponazorimo postavljanje ovir, ki omogočajo nadzorovanje pretoka prestopov čez mejo. Prav to se dogaja ob soočenju s sedanjo begunsko krizo na evropskih mejah. Pri tem pa ne moremo obiti vzrokov, ki so milijone ljudi pregnali z njihovih domov in iščejo varno zatočišče. Pri iskanju odgovorov spet trčimo na svojevrstne »lijake«, ki so v ozadju sedanje krize. V bistvu gre za spopad za energente in pri tem si vsak od vpletenih želi priboriti kar največ. Najprej si s prodajo koncesij svoj delež »odrežejo« države, kjer črpajo in dostavljajo nafto na mednarodni trg. Za njimi skušajo »pretočiti« del energetskih dobičkov na svoje račune mednarodne korporacije in banke, ki jim stojijo ob strani velike sile. In nazadnje skušajo iz energetskih poslov polniti svoje proračune še države, kjer energente prodajajo.

Ljudska modrost pravi, da se dejanski značaj človeka pokaže, kadar dobi priložnost vladati drugim. Pot do oblasti je lahko raznolika, zelo pogosto pa je povezana z denarjem. Ta čas se v Ameriki z vso silovitostjo pripravljajo na predsedniške volitve in v tej bitki bo najbrž zmagal tisti, ki bo imel dovolj vplivnih podpornikov. In politika prihodnjega ameriškega predsednika bo v veliki meri sledila njihovim pričakovanjem. Kljub temu pa ljudje, ki se dokopljejo do oblasti, vendarle lahko dajo svojemu mandatu tudi osebni pečat. Tako skuša Obama – ob gospodarskem okrevanju – uveljaviti zdravstveno reformo, ki naj vsem državljanom zagotovi vsaj osnovno zdravstveno varstvo. Ni naključje, da se temu najbolj upirajo različni lobiji, ki jim je dosedanji sistem omogočal velike dobičke.

Za slovenske zmage

Zakaj stotisoči bežijo iz Sirije, Iraka, Afganistana, Libije, Sudana, bežijo iz svojih držav? Ali si mar res želijo živeti v družbi, kjer je svoboda govora in je z zakoni zagotovljena enakopravnost ljudi ne glede na vero, etnično pripadnost ali družbeni (socialni) položaj posameznika? Večina ljudi, ki se je napotila v »obljubljeno deželo« (Evropo), o dejanskih razmerah v »demokratičnem delu zemeljske poloble« ne ve veliko. Nasprotno, verjamejo, da se v tem delu sveta cedita »med in mleko« in so ljudje zadovoljni, srečni. Kot vemo, so dejstva zelo daleč od teh idealističnih predstav. Pa vendar, zakaj ljudje zapustijo svoje domove, odidejo v negotovost in za seboj pustijo vse, kar so v življenju ustvarili? V resnici so njihove države v popolnem razsulu, človeško življenje pa pogosto šteje le toliko kot naboj za kalašnikovko (polavtomatsko puško).