prehrana 

Danes nihče ne dvomi več o tem, da barve odločilno vplivajo na naše duševno počutje in ravnanje. Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno lahko naberemo, samo skloniti se moramo do zemlje, iz katere spomladi poganjajo številne mlade zelene rastline.

Barve najdemo v vsakem živilu in hrani. Vse druge barve samo dopolnjujejo sliko narave in tudi naše počutje. Rdeča je barva toplote in moči, vzburja in sili v akcijo. Oranžna poživlja, rumena kot barva sonca odpira dušo iz zakrknjenosti nemoči in obupa. Modra je barva razmisleka in pomirja kot zelena. Bela očiščuje ... Največ pa je v naravi zelenih odtenkov. Sv. Hildegarda je že pred stoletji zapisala, da zelena živila blažijo razna vnetja in pomagajo pri težavah z dihanjem, pri živčni obremenjenosti, izčrpanosti, tesnobi in depresijah, motnjah spanja in celo pri povišanem krvnem tlaku.

Prehrana

S približevanjem velike noči prihajajo v ospredje jajca in vprašanja, ki se v zvezi z njimi porajajo. Danes si ne delamo več toliko skrbi kot pred desetletji, ko so se bali, da so jajca kriva za holesterol, ki je bil velik bavbav med ljudmi.

Ob besedi jajce venomer pomislim na lepe trenutke svoje mladosti, ko smo šli na obisk k stari mami na Križno Goro. Čokolade in tortic ni imela, pač pa veliko jato kokoši, ki so se pasle na travniku okrog hiše in nosile sveža jajca. Deset jajc ali več je razžvrkljala, še prej krepko podkurila v kmečkem štedilniku, in jih vlila v vročo ponev med ocvirke, da je glasno zacvrčalo in precej naraslo. Vsakemu izmed otrok je odrezala še velik kos črnega kruha in dodala še jabolko. Pojedli smo z velikim užitkom. To je bil zdrav in popoln obrok. Da imajo jajca holesterol, se stari mami in nam še sanjalo ni. Znanstvene raziskave v zadnjih desetletjih zavračajo nekdanje bojazni o holesterolu. Zato zdravniki, ki svoje znanje dopolnjujejo, jajc ne »preganjajo« več. Kot celota so jajca kokoši, ki so se prosto pasla, popoln izdelek narave.

Prehrana

V zimskem času se manj gibamo in rekreiramo, a smo kljub temu bolj izpostavljeni onesnaženemu okolju, več je smoga in v naše telo zaide več težkih kovin in drugih strupenih snovi ... Večja je tudi potreba po prečiščenju telesa. Tu nam je v pomoč helatoterapija.

Ime je dobila iz grške besede khelato, ki pomeni zagrabiti. S to metodo zagrabimo presežne strupene težke kovine (svinec, nikelj, baker, živo srebro, aluminij, železo, kadmij in arzen) in jih odstranimo iz telesa. S helatoterapijo lahko odstranimo tudi kalcijeve usedline, ki se skupaj z oksidiranim holesterolom kopičijo na stenah žil in povzročajo aterosklerozo. Molekule težkih kovin so največkrat pozitivno naelektrene, medtem ko imajo helato snovi negativni naboj in se lahko vežejo s kovinami. Nastane tretja snov, ki jo telo z urinom izloči iz telesa.

Prehrana

V mrzlih dneh leta imajo slovenske kmetije že po tradiciji koline. Vsaka gospodinja je ponosna na debelino slanine prašiča, ki ga je redila vse leto, gospodar pa v mislih šteje, koliko bo klobas in salam ... Prvo, kar pokusijo že med kolinami, so jetrca in tudi druga drobovina, saj so že naši predniki vedeli, kako zdrava je.

Pred desetletji so začeli drobovino kriviti, češ da je nevarna. Zato velikokrat srečam ljudi, ki je ne poznajo. Danes so prašiči po navadi primerno vzrejeni, pogosto proste in ekološke reje in veterinarsko pregledani, zato ni bojazni pri uživanju drobovine. Med drobovino štejemo jetrca, srce, ledvice, vranico, rajželjc in pljuča. Drobovina prašičev se nekoliko razlikuje od goveje in perutninske, prav tako so razlike med vsebnostjo snovi v posameznih organih. Ne glede na vrsto živali je drobovini skupna bogata slika hranilnih snovi.

Prehrana

Prepričani smo, da o mleku že vse vemo. Pa vendar živilska znanost odkriva nove podrobnosti, ki samo potrjujejo koristnost mleka za naš organizem. To velja tako za materino mleko, ki je prva hrana za dojenčka, kot tudi za mleko krav in drobnice, ki je tudi osnova za številne mlečne izdelke. V prispevku bomo govorili o mleku krav in drobnice, ki spremlja človeka že tisočletja. Zato smo ljudje nanj prilagojeni.

 V vsej zgodovini je imelo mleko krav in drobnice pomembno prehransko in simbolno vlogo. Arheologi so odkrili, da so ljudje uživali mleko že v kameni dobi. Čaščenje mleka se je na evropskih tleh prek Keltov, Rimljanov, Germanov, Slovanov in drugih plemen ohranjalo skozi stoletja. Naši predniki so med dolgo selitvijo iz severovzhodnih step na slovenska tla uživali mleko in meso krav pasme cika, ki so jih spremljale pri selitvi.

Hladna jesen in mrzla zima zahtevata drugačne jedi od tistih, ki jih uživamo v poletni vročini. Take, ki nas ogrejejo. Ali ni najlepše, če si telo pogrejemo s toplo krepko juho, s prav začinjenim krožnikom golaža, rezino rženega kruha, šaro, izdatno kmečko pojedino z zeljem, pečenico in krvavico ali kranjskimi štruklji, češpljevimi cmoki ali gibanico?

Vsaka jed je primerna ob svojem času, podobno kot tudi vse zraste ob pravem času in z določenim namenom. O tem govorijo naše izkušnje pa tudi stare modrosti, na primer ajurveda, znana že devet tisoč let, kot osnova za medicinska dognanja starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov. Vendar ni treba posegati po eksotičnih jedeh, saj imamo Slovenci veliko domačih.

Prehrana

Včasih se pošalim, da je moje ogledalo moj vsakodnevni »jutranji zdravnik«. Pri njem preverim, kakšno je trenutno stanje. Potrepljam se po trebuhu in ga pohvalim – ali tudi ne. Pobožam se po obrazu, rokah in nogah ..., saj je otip kože zelo pomemben. Tudi kuštrava glava mi razkrije veliko, prav tako tudi nohti. Med jutranjo telovadbo testiram kosti in vezi kot »gibalni aparat« svojega telesa.

Kaj nam tak jutranji zdravnik lahko pove in kako pomaga? Najprej koža. Ta mora biti na otip prijetna, gladka in napeta, žametna, dovolj mastna in primerno vlažna. Celice kože so zgrajene iz aminokislin, ki so osnova beljakovin. Kakovost beljakovin, ki jih zaužijemo, se meri po tem, koliko beljakovin, lastnih našemu telesu, bo telo izdelalo iz zaužitih beljakovin. Od tega je odvisno tudi naše počutje, kar se lahko izmeri: če imamo osem gramov beljakovin na deciliter krvi, potem je naše počutje dobro in koža odlična. Če bo manj kot šest gramov beljakovin na deciliter krvi, potem se bomo počutili slabo, utrujeno, koža pa bo uvela in mlahava.

Prehrana

Voda je še kako pomembna za življenje, kar zveni morda celo ironično, če pomislimo na katastrofalno povodenj, ki je s svojo razdiralno močjo pred kratkim prizadela tako rekoč vso Slovenijo. Toda živi organizmi, tudi človek, smo iz pretežnega dela vode. Pri človeku je je okoli 75 odstotkov, možgani sami pa imajo celo do 85 odstotkov vode. Zato ima vsako pomanjkanje vode v našem telesu hude posledice.

Kemično je molekula vode zelo preprosto sestavljena: iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika. Morda je prav zato izvrstno topilo, v njej so raztopljene številne molekule mineralnih soli, razni ioni in hranilne snovi, in tudi transporter za odplavljanje odpadnih snovi. Voda je tudi okolje za veliko večino biokemičnih presnovnih procesov v celicah in zunaj njih. Večina teh poteka prav pri telesni temperaturi od 35 do 40 stopinj Celzija. Hkrati voda uravnava telesno temperaturo. Prav zaradi vseh teh lastnosti nekateri štejejo vodo za najpomembnejše hranilo.

V naravi vse dozori prav tedaj, ko to potrebujemo, pri paradižniku in papriki pa se za naše zdravje le oblika spreminja (poleti sveže, pozimi pa predelano v mezge, vložnine itd.). Oboje pa je hrana, polna vseh dobrot narave, ne glede na sorte ali barvo, od rdečih, rumenih do zelenih.

Paradižnik in paprika izvirata iz Srednje Amerike. V Evropo sta prišla šele s Kolumbom, podobno kot krompir, koruza in še marsikaj. Kar nekaj stoletij je moralo preteči, da so ju v začetku 20. stoletja sprejeli po vsej Evropi. No, paradižnik je v 17. stoletju najprej zaslovel v Italiji, zato so mnogi še danes prepričani, da izvira izpod laškega sonca, še zlasti, ker italijanska kuhinja temelji na – pomodorih.

Prehrana 

Imam jih zelo rada. Ko jih začnem jesti, kar ne morem nehati. Na srečo so marelice kot nalašč za krepitev mladosti, ki ji čas že krade svežino. Za nas v zrelih letih, mar ne? Zato se kar zakopljite v košaro z marelicami in se jim prepustite ...

Dobesedni prevod latinskega imena Prunus armeniaca je armenska sliva in nakazuje na to, da marelice izvirajo iz Armenije, a je njihova prava domovina vendarle Kitajska. V naše kraje so jih zanesli Rimljani. Spadajo v družino rožnic (lat. Rosaceae) in so v sorodu z breskvami, hruškami, slivami in jabolki. Meso marelic je sočno, sladko in hkrati ravno dovolj zaznavno kiselkasto, da je prijetnega okusa.