-
Marsikatero posušeno jušno zakuho je mogoče kupiti v trgovini, včasih pa je dobro, da jo pripravimo po kakšnem starem domačem receptu. Z jušnimi zakuhami in vložki juho popestrimo, jo zgostimo, obogatimo in po potrebi mimogrede spremenimo v krepko enolončnico.
Najprej razjasnimo osnovne pojme: jušne zakuhe zakuhamo v juho, kar pomeni, da jih v surovi obliki vstavimo v vrelo bistro juho in kuhamo nad šibkim ognjem nekaj minut. Navadno gre za testo – mešanico jajc in moke ali zdroba.
Jušni vložki so nasprotno že pripravljeni, skuhani ali pečeni, in jih damo v kuhano juho šele na krožniku. Med njimi so otrokom najbolj znane zlate kroglice oz. testeni grah, odraslim predvsem trakovi palačink (fritati), ki imenitno obogatijo vsako bistro juho.
Pecilni prašek in druga vzhajalna sredstva
Kvas, pecilni prašek, kislo testo, jedilna soda in vinski kamen so najuporabnejša vzhajalna sredstva, brez katerih ni ne krofov ne mišk, velikonočne potice in kruha ali jogurtovega peciva za nedeljski poobedek. Pa veste, v čem se te snovi razlikujejo?
Kruh, kot ga poznamo pri nas, je praviloma vedno iz kvašenega testa, to je iz moke, vode, soli in kvasa. Poznamo sveži kvas, ki ga kupimo v kockah po 42 g, in suhi kvas v vrečicah po 7 g. Ali ste se kdaj vprašali, kaj točno je kvas? To so kvasovke iz rodu Saccharomyces cerevisiae, mikroskopsko majhna bitja, ki se ob ustrezni toploti, hrani in vodi ter času lepo namnožijo in pri tem ustvarjajo plin. Točno tisti, ki rahlja kvašeno testo in ga napihne, čemur rečemo, da testo vzhaja. Kvasovke moramo ohraniti žive, le tako lahko opravijo svojo nalogo. To pomeni, da testo zamesimo z mlačno tekočino, katere temperatura ne preseže 40 stopinj. Ob višji zračni vlagi, če recimo testo med vzhajanjem pokrijemo z mokro krpo, so kvasovke živahnejše.
-
Krhki flancati z belim vinom
Potrebujemo:
200 g moke
4 rumenjake
ščep soli
5 žlic belega vina
Priprava: V posodo presejemo moko in dodamo rumenjake in sol. Dobro premešamo z rokami, nato postopno (po žlicah) dodajamo vino. Zgnetemo gladko in precej trdo testo (podobno kot za domače testenine), ga pokrijemo s pokrovko in na sobni temperaturi pustimo počivati pol ure. Testo razdelimo na tri ali štiri dele in vsak kos testa razvaljamo z valjarjem ali strojčkom za testenine za nožev rob debelo. Potrudimo se, da moke ne dodajamo, saj flancati zato postanejo trši in se olje med cvrenjem (preveč) peni. Iz razvaljanega testa izrežemo pravokotnike in v sredino vsakega po dolgem naredimo vsaj dve zarezi, trakove prepletemo.
-
Rezine iz ovsenih kosmičev z marmelado
Potrebujemo:
200 g masla
1 in pol skodelice moke
1 in pol skodelice ovsenih kosmičev
1 skodelico sladkorja (belega, rjavega ali melasnega)
žličko pecilnega praška
ščep soli
kozarček marmelade
Priprava: pečico segrejemo na 180 do 200 stopinj, model namastimo, še bolje je, da ga obložimo s papirjem za peko. Lahko uporabimo manjši pravokoten oz. ovalen model ali okrogel model za pito.
V posodi skupaj z moko zmešamo pecilni prašek, sladkor, ovsene kosmiče in sol. Dodamo kocke masla in z rokami premešamo v maslene drobtine. Dve tretjini mešanice stresemo v model in s prsti dobro potlačimo ob dno, da se sestavine sprimejo skupaj. Bogato premažemo z marmelado, nato potresemo s preostankom mešanice in le nežno potlačimo.
Praznična pogostitev – tudi za mlajše
Nikakršne težave ni za hitro pogostitev gostov: hlebec kruha, salama, kos sira in malo oljk ter topel čaj ali kuhano vino. Iznajdljivi pa lahko preizkusite katero izmed mojih preprostih in preverjenih idej. Nekaj izmed njih lahko zlahka pripravijo tudi vnuki, sami ali z vašo pomočjo, navdušile pa bodo tudi morebitne mlajše goste.
Kruh je velikokrat osnova preproste pogostitve, zato je med prazniki smiselno imeti vsaj hlebček kruha v zamrzovalniku, še bolje drobno pekovsko pecivo, ki ga v nekaj minutah odtalimo v mikrovalovni pečici ali v približno pol ure v običajni pečici. Na sobni temperaturi se tali kakšno uro – odvisno od debeline in gostote kruha.
-
Kadar se decembra večerno nebo obarva rožnato, pravijo, da Miklavž piškote peče. Te potem angelčki natresejo v peharčke na tisti težko pričakovani večer. Velikokrat se v njih poleg piškotov znajdejo še medeni ali kvašeni parklji, ki jih imamo vsi zelo radi. Ker smo po malem vsi Miklavževi pomočniki, ni narobe, če se dela lotimo doma.
Za kvašene sladke parklje potrebujemo sladko in masleno kvašeno testo. Več kot je masla ali druge maščobe, dalj časa bodo vragci obstojni. Maščoba tudi otežuje vzhajanje, kar je v takem primeru zelo zaželeno, da počasi vzhaja, se ne napihne preveč in parkeljček kolikor toliko obdrži obliko. Izberemo lahko katero koli kvašeno testo, na primer tisto za potico, vendar ga moramo krepkeje sladkati in vanj vmešati več maščobe.
-
Bučna juha s karijem in bučnim oljem
Potrebujemo: 750 g buče hokaido (polovico večje buče)
1 zvrhano žličko karija, sol, bučno olje po okusu
Priprava: bučo operemo, odstranimo semena (najlažje gre kar z žlico za sladoled) in narežemo. Ker se zelo hitro zmehča, je dovolj, če jo narežemo na 6 kosov. Stresemo v lonec, prilijemo dva kozarca vode, začinimo s karijem in pristavimo. Ko zavre, kuhamo 10 do 15 minut, da se bučno meso in lupina povsem zmehčata. Prilijemo kozarec vode in bučo pretlačimo s paličnim mešalnikom. Solimo, po potrebi razredčimo, čeprav naj bo juha vseeno malo gostejša kot katera druga, in ponudimo z nekaj kapljicami bučnega olja. Po juhi postrežemo s krompirjevimi ali zdrobovimi svaljki z omako z osličem in endivijo s česnom in koruzo.
-
Sladoled z bučnim oljem in slivovo omako
Za 2 osebi potrebujete:
pol litra vaniljevega sladoleda
4 žlice bučnega olja
2 žlici bučnih semen
250 g zrelih svežih sliv
2 žlici sladkorja
1 žlico ruma
Priprava:
Slive izkoščičite in narežite na četrtine. Naložite jih v kozico, potresite s sladkorjem, odišavite z rumom in pristavite. Na šibkem ognju jih kuhljajte 5 do največ 10 minut. V tem času spustijo vodo, da postane gost sladek sirup. Po potrebi prilijte malce vode.
Kuhano slivovo omako odstavite, napol ohladite in po želji pretlačite. Bučna semena grobo nasekljajte in prav na hitro popražite v ponvi, da le malo zadišijo. Ohlajena premešajte z bučnim oljem. V nizke skodelice ali širok kozarec naložite slivovo omako, dodajte kepico sladoleda in potresite z naoljenimi bučnimi semeni. Takoj ponudite kot posladek po enolončnici z govejim mesom in sezonsko zelenjavo.
-
Primorski stročji fižol s paradižnikom
Potrebujemo: pol kg stročjega fižola, 6 strokov česna, šopek peteršilja, sol, 3 sveže paradižnike ali pločevinko vloženih.
Priprava: stročji fižol narežemo na 4-centimetrske kose in jih v manjši količini slane vode skuhamo do mehkega. Medtem narežemo paradižnik, česen pa stremo ali sesekljamo in vse skupaj dodamo fižolu v kozici. Kuhamo največ 5 minut, po potrebi odkrito, da odvečna voda izpari.
Nazadnje jed obilno začinimo z narezanim peteršiljem. Odlično in osvežilno prilogo ponudimo ob kuhanem maslenem krompirju in kosu pečenih puranjih prsi. Zraven se prileže zelena solata.
-
Solata ni le skodelica zelenih listkov za shujšane mladenke, ki v enem dnevu ne pojedo nič drugega. Je lahko tudi povsem uravnotežen obrok za vsakogar, posebej v vročem poletju. V tem primeru pa samo zelenjava ni dovolj. Dodati ji je treba še nekaj beljakovin in predvsem enostavnejše ogljikove hidrate.
Paradižnikova solata s kumarami v hipu postane lahkoten obrok, če dodamo omenjenima sestavinama papriko ali mlado čebulo, malce sira (dimljenega ali sira feta, kroglice mocarele), prgišče oreškov in semen, zraven pa ponudimo kos kruha, na primer rženega. Oreške, kot so pinjole, lešniki, mandlji, sezam ter bučna in sončnična semena, za krepkejši okus po želji narahlo in vedno le previdno popražimo, po potrebi oluščimo in ohlajene potresemo po preostalih sestavinah. Če solati dodamo slane pražene arašide, jo solimo manj. Lahko pa uporabimo presne: orehi na popečenih bučkah so prav mikavni.