Prehrana

Začimbe so listi, cvetovi, jagode ali korenine rastlin, ki zaradi svojih naravnih sestavin dajejo jedem vonj in okus, obenem v telesu spodbujajo tek in olajšajo prebavo hrane. Začinjene jedi krepijo čute in gotovo pojemo vsega dobrega manj, saj ne hlastamo za potešitvijo.

V preteklosti, v času brez hladilnikov, so začimbe služile predvsem kot sredstvo za konzerviranje hrane, saj večinoma delujejo antiseptično. V ta namen jih še danes obilno uporabljajo v toplejših deželah. Nekdaj so imele tudi pomembno gospodarsko in politično vlogo, kot jo ima v zdajšnjem času nafta, zaradi začimb so se osvajala ozemlja in sklepale ženitve.

Prehrana

Adventna peka je najlepša. Piškoti niso le imenitno darilo ob koncu leta, z njimi se radi posladkamo tudi sami. Pecite jih z otroki, veselje bo še večje. Že pripravljanje testa, potem oblikovanje, kaj šele okraševanje so navdušujoči, ko pa iz pečice zadiši, je zadovoljstvo nepopisno.

Tokrat sem vam pripravila nekaj zanimivih predlogov za izdelavo piškotov, ki naj popestrijo vašo knjižico receptov. Da bi šlo lažje, še ščep nasvetov:

- Krhko testo moramo hitro sestaviti, da se maščoba v testu ne ogreje preveč, ampak le toliko, da se poveže z moko v testo, kar pomeni, da se ne lepi na prste in delovno površino. Počitek testa v hladilniku je namenjen izključno ohlajanju testa, če je v njem veliko maščobe ali smo si vzeli nekaj več časa pri pripravi in bi morali za zanesljivo delo dodati več moke. Tega ne želimo, zato testo ohladimo.

Prehrana

Ko predavam ali kuham na delavnicah, mnogi osupnejo, ker priprave zelenjavne juhe ne začnem z običajnim manevrom – praženjem čebule. Preprosto, pri svoji kuhi želim, da se okusi zelenjava, zato je ne prekrivam z okusom pražene čebule, ki je močan in preglasi vse druge, da so potem vse juhe bolj ali manj enakega okusa. Zato pa čebulo in tudi česen uporabim tam in takrat, ko želim, da sta v glavni vlogi.

Nad čebulo smo Slovenci precej navdušeni, mnogi si jo privoščijo kar surovo, številni pa praženo. Kuhana čebula jedi posladka, v veliki količini tudi zgosti, zato je v golažu uporabimo vsaj polovico od količine mesa. Surova peče, skeli, usta vkup vleče, po njej smo žejni. Ko čebulo prerežemo, se namreč žveplove spojine ob stiku s kisikom začnejo sproščati, te pa nam vzdražijo malone vse dihalne poti, da se začnemo solziti, smrkati, saj se želi telo očistiti. Surovo zato s pridom uporabljamo za čiščenje dihalnih poti, ko smo prehlajeni. Prepražena in še topla položena na prsni koš pomaga pri lažjem in hitrejšem izkašljevanju.

Por je čudovita zelenjava, ki zelo dolgo zdrži na vrtu, tj. do prve zmrzali in še dlje. Navadno ga vsaj zgodaj na pomlad, ko se zemlja otopli, izpulim in porabim kot prvo zelenjavo z vrta. To je tudi potrebno, saj že kmalu spomladi začne v sredici poganjati trdo neužitno steblo, iz katerega naposled požene krasen cvet.

Nekaj porov (ali čebul) vedno pustim, da zacvetijo in dolga stebla s cvetovi posušim za poletni okras. Por je pravzaprav sorodnik čebule ter tudi drobnjaka in česna, ki so znani užitni predstavniki rodu čebulnic.

Prehrana

Grozdje ima visok delež sladkorja in vode, zato se lahko hitro pokvari. Presno drobno grozdje hranimo na hladnem – tako mu podaljšamo obstojnost za vsaj dan ali dva. Namizno grozdje ima nekoliko debelejšo lupino, jagode so večje in tudi zato nekoliko obstojnejše. Vsekakor moramo grozdje porabiti čim prej, najlaže ga uporabimo v pecivih, predlagam pa še kakšen drugačen recept.

Zrelo grozdje je sladko zaradi glukoze oziroma grozdnega sladkorja in enakega deleža fruktoze oziroma sadnega sladkorja. Glukoza zelo hitro dvigne raven krvnega sladkorja, fruktoza manj, še bolj pa nam koristijo vlaknine v lupini, zaradi katerih je GI grozdja nazadnje nižji, kot bi pričakovali. Manjše ko so grozdne jagode, večji delež vlaknin ima grozdje, nižji je GI. Grozdje je bogat vir vitaminov skupine B, razen vitamina B12. Od mineralov po količini izstopajo kalij, magnezij in mangan, zato uživanje grozdja priporočamo za krepitev delovanja srca in ožilja, močne kosti, vzdržljive mišice in uravnavanje delovanja žleze ščitnice. Vsebuje tudi druge minerale v sledovih, kar pa je odvisno od sorte in sestave tal, kjer trta uspeva. Rdeče sorte navadno vsebujejo več mikroelementov, celo železo. Grozdje vsebuje tudi čreslovine (tanine) ter sadne kisline, barvila flavonoidi pa delujejo kot antioksidanti, med njimi je pomembnejši resveratrol, ki je predvsem v rdečem grozdju.

Liker se od žganja loči po tem, da je slajši, vsekakor z nižjim alkoholnim deležem in navadno aromatiziran z zelišči, sadjem, začimbami, oreški. Če so nekoč likerje uporabljali zlasti v zdravilne namene, je to danes bolj ali manj aromatičen dodatek sladicam, kavi, kakavu, koktajlom, vsekakor pa priljubljen aperitiv.

Likerji naj bi vsebovali vsaj 100 gramov sladkorja na liter in vsaj 15-odstotni volumski delež alkohola. Le redkokateri je staran, kot je značilnost žganja ali podobnih žganih pijač, nekaj tednov odležijo le zaradi maceracije dodatkov in sproščanja njihovih arom v alkohol. Z njimi so se sladkali in omamljali že v srednjem veku, pravijo zgodovinski viri. Pripravljali so jih večinoma menihi, ki so imeli dostop do zelišč in predvsem tudi do alkohola. Večina še danes poznanih (samostanskih) likerjev pa izvira iz 19.

Prehrana

Od mesa gotovo največ pojemo piščanca, ker je meso mehko in sočno, odlično se obnese z različnimi začimbami in je hitro pripravljen. V trgovinah so na voljo že pripravljeni zavitki kosov mesa, sem in tja tudi manjši celi piščanci. To so posebej hitro rejeni zelo mladi piščanci, katerih meso je mehko in je pečeno v zelo kratkem času.

Če pa imate kdaj možnost, izberite večjega domačega piščanca. Lahko ga uporabite celega za peko v pečici ali ga razkosate in nato porabljate po delih. Ne le da gre pri tem za nekoliko bolj čvrsto meso, prednost domačega piščanca je v okusu, ki je mnogo pristnejši.

Prehrana

V kuhinji uporabljamo sok agrumov, najpogosteje limon, in tudi lupino, če je neškropljena. Čeprav je lupina dokaj trda, pa je sadež zaradi sočnosti hiter plen mikroorganizmov, zato pri višjih temperaturah kmalu začnejo plesneti.

Pogosto jih zaščitijo z zaščitnimi škropivi, da zdržijo dolgotrajno pot do kupca, a zaradi teh sredstev je lupina neužitna. Šele z res temeljitim drgnjenjem z detergentom in vročo vodo nam uspe odstraniti škropiva. Vsekakor vam svetujem, da uporabljate naravno pridelane limone. Hranite jih na hladnem, da bodo zdržale dlje. Navadno si takšne kupim na zalogo in jih hranim pri nič stopinjah. Dragocene sadeže porabim v celoti – tako lupino kot sok.

Prehrana

Za praznike rada pokukam v stare knjige in pobrskam po zanimivih receptih in najdem jedi, ki jih skoraj ni več videti na naših mizah.

Tokrat sem našla starodavno sladico iz goriške regije, menda izvira iz Goriških brd. Gre za preprosto jed iz starega kruha, kjer se prepletata sladek in aromatičen okus rozin in lupinic agrumov ter slan okus pancete ali šunke, kombinacija, ki je prebivalcem teh krajev nadvse ljuba. Jed je poznana pod imenom fuje ali fulje, najbolj znana je z belim pšeničnim kruhom, pripravili pa so jo tudi iz koruznega kruha, kadar je tako naneslo.

Prehrana

Proso je žito brez glutena. Nekdaj so ga naši predniki veliko jedli, saj si bolj cenjenih žit niso mogli privoščiti. Danes je bolj redkost na naših mizah, poznavalci ga navadno uporabljamo kot kašo ali moko, zelo redko naletimo na napihnjeno proseno kašo, ki je imenitna za zajtrk z jogurtom.

Vsebuje pestro izbiro vitaminov skupine B, visok delež vlaknin in izjemno zanimivo zbirko mineralov, med katerimi izstopa silicij. Ta je pomemben pri vgrajevanju mineralov v kosti, zlasti v otroštvu, ko se kostnina še gradi, v starosti pa za obnovo in ohranjanje kostnih struktur. Ob zadostnem vnosu beljakovin spodbuja tudi tvorbo kolagena, vendar ne gre računati na uspeh že po enem obroku s prosom. Prav tako veže nase vodo, kar pripomore k napeti koži in zdravim lasem. Znaki pomanjkanja silicija so krhki nohti, cepljenje las, težave s kožo, dolgotrajna in pogosta obolenja, hitro staranje kože, starikav videz, gube. Silicij najdemo tudi v ovojnicah drugih žit (ješprenj) in zelenjavi (topinambur), vendar ga najlaže in najhitreje dobimo dovolj ravno s prosom.