PREHRANA

Res je, da so krofi in flancati prva izbira za pustni čas, a nič ni narobe, če kdaj poskusimo še kaj drugega.

Nekoč sem se poigrala s churrosi: paljeno sladko testo brizgamo v vroče olje, nato pa ocvrte palčke, ki nastanejo, povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta, po želji pa še potopimo v čokoladno omako. Slastne so ocvrte tirolske štravbe, ko tekoče jajčno testo, podobno testu za palačinke, vlivamo skozi lijak v vroče olje, pri čemer oblikujemo spirale. Recept za obe pustni sladici najdete v Vzajemnosti iz leta 2019. Tokrat pa predstavljam še slani različici. Moja tašča ima odličen recept za slanike, ki jim doma rečemo mesne sulice. Bogato masleno/mastno krhko – kvašeno testo nadeva s šunkinim nadevom in tople so res izvrstne. Lahko pa se se poigrate z ocvirkovimi pogačicami, dobesedno poigrate, saj znamenite plasti dobimo le z večkratnim zlaganjem.

Rada rečem, da so sladke male pozornosti ključ do srca, sreče in veselja. Če jih še lično okrasimo in zavijemo, bomo z njimi očarali obdarovanca, naj bo to prijaznega soseda, sorodnika, prijateljico ali gostiteljico, če smo kam povabljeni. Ne pozabite na vonjave in okuse, brez katerih ni prazničnih sladic.

Božični okusi so gotovo po cimetu, klinčkih, ingverju, muškatnem oreščku ter vanilji, vsekakor pa tudi po mandljih, orehih, lešnikih in seveda medu. Še tako običajne krhke piškote hitro naredimo božične, če testu dodamo vsaj cimet in jih potresemo z mandljevimi lističi. Angleži povsod radi dodajo brusnično marmelado, Švedi kardamom.

November je mesec, ko se gotovo ozremo po povsem jesensko-zimski zelenjavi, tj. po zelju in ohrovtu. Vsaj po rdečem zelju.

Ali ste vedeli, da je rdeče zelje vijoličaste barve zaradi antocianov, naravnih barvil iz skupine flavonoidov, ki delujejo proti raku? Flavonoidi so topni v vodi, tudi v potu, zato se prsti med rezanjem rdečega zelja obarvajo. Ta naravna barvila se sproščajo v vodo, juho ali omako, prikupno barvo ohranimo, če v lonec z rdečim zeljem dodamo malce kisline iz vina ali kisa.

Zelje in ohrovt vsebujeta visoke vrednosti vitamina C, zato ju večkrat kot kuhana pojemo kar surova v solati. V eni skodelici je približno polovica dnevnih potreb po vitaminu C. Rdeče zelje vsebuje še veliko drugih vitaminov, med drugim vitamina K, B6, kar koristi za močne kosti. Vseh hranil, tudi mineralov, ima rdeče zelje več kot belo, zato je velika škoda, če ga ne znamo uporabiti drugače kot le dušenega za martinovo. Tako zelje kot tudi ohrovt pa naš obrok obogatita z vlakninami. Večina je netopnih in s tem na okusen način pospešimo svojo prebavo.

Prehrana

S hladnejšimi dnevi, pordelimi listi na drevesih in prvimi kostanji se na jedilnike vrne tudi več mesnih jedi. Te nas ogrejejo povsem drugače kot ribe poleti, ki dajejo občutek hladu. Meso navadno v loncu povežemo tudi s krepkejšimi začimbami, ki prav tako grejejo, mesno jed odišavijo in jo naredijo lažje prebavljivo.

Ne bojte se začimb in jih pri kuhi uporabljajte v večjih količinah. Namesto perutnine, svinjine in govedine poskusite kdaj drobovino in še kakšen manj cenjen kos mesa. 

Koristni napotki:

Vrtičkarji imamo v poznem poletju in jeseni precej dela s pripravljanjem shrankov. In čeprav se delo velikokrat zavleče pozno v noč, je ves napor kmalu poplačan. Izbrala sem recepte, pri katerih porabim plodove, ki ob koncu sezone ostanejo nedozoreli, kot so buče, paradižniki. Poskusite vse in se poigrajte še vi.

Sušenje poznamo. Najbolj se obnese pri zeliščih in dišavnicah. Če imate natančno pečico, jo nastavite na največ 50 stopinj in sušite vsaj tri ure (po potrebi čez noč) pri priprtih vratcih. Zagotavljam, da bodo posušeni listki bazilike prav lepo zeleni. Za sušenje paradižnika izberemo manjše plodove, prerežemo jih na pol in razporedimo po pekaču. Sušenje traja nekaj ur več in pri 100 stopinjah, medtem ko krhlje jabolk, hrušk sušimo pri največ 60 stopinjah. Po želji jih pred tem potopimo v raztopino vode in limoninega soka, da manj potemnijo.

Nič nenavadnega ni, da s potovanj namesto spominkov prinesem kuharsko knjigo, včasih tudi vrečko začimb, kak poseben kozarček marmelade, vrečko znamenitih in zavitih testenin, zanimiv sočen sadež, zelenjavo … kar koli, kar me je pritegnilo. Okusne tuje jedi želim kmalu ponoviti doma, si pričarati prijetna doživetja, priklicati spomine.

Še večkrat pa se podam v neznano, v kraje, ki jih ne poznam, ker tam nisem še nikoli bila, in spoznavam kulturo prebivalcev s pripravljanjem in okušanjem njihovih tradicionalnih jedi, katerih recepte najdem na spletu. Kar se je v zadnjih dveh letih brez potovanj izkazalo za hvalevredno in osrečujočo pot.

Ali tudi vi komaj čakate sadje, ki v teh dneh dozoreva na vrtovih? Se tudi vi veselite prvih jagod, robidnic, malin, kosmulj in ribeza? Letos nas bo, vsaj tako kaže, narava obdarovala s sadnim obiljem, ki ga bomo gotovo izkoristili in se ga vsekakor do sitega najedli.

Vroče višnje s sladoledom

Za 4 osebe potrebujemo:

400 g svežih višenj

vrečko vaniljevega sladkorja ali žličko vaniljevega ekstrakta

2 žlici sladkorja

žlico jedilnega škroba

1 l vaniljevega sladoleda

Priprava: Za sadno omako v kozici nad šibkim ognjem previdno segrevamo višnje s sladkorjem in vaniljo, da se malce ogrejejo, kožica popoka in se začne izcejati sadni sok. V skodelici pomešamo škrob z 2 žlicama hladne vode, gladko premešamo, nato zmes vlijemo med sadje. Počasi in nad šibkim ognjem višnje v sadni omaki kuhamo 5 minut, v tem času tekočina spremeni barvo iz bele v svetlečo in bistro vijoličasto barvo. Takrat odstavimo, da se sadni kompot ohladi do toplega. V skodelice nalijemo mlačno sadje s tekočino in dodamo kepico sladoleda. Takoj ponudimo.

Kjer ni nobene potrebe po elastičnosti glutena, je ajdova moka primerno nadomestilo pšenične moke. Odlično se obnese v biskvitu, palačinkah in njokih. Poskusite v testo za rulado vmešati ajdovo moko in se prepričajte, da zanjo bele pšenične moke sploh ne potrebujete.

Na naših tleh poleg običajne ajde gojimo tudi tatarsko ajdo, ki ima bolj zelenkast pridih. Raste tudi v neugodnih pogojih in zaradi svoje trdoživosti vsebuje do 50-krat več antioksidanta rutina v primerjavi z navadno ajdo.

 Koristni nasveti:

Z ribjimi jedmi je križ – naj se še tako trudimo s čiščenjem, že kje najdemo kakšno kost. Ali jih zapečemo preveč, da niso okusne, ali premalo, da smo v skrbeh. Poleg tega pogosto ostane vonj v kuhinji še dan ali dva. Še največja težava je v tem, da jih pripravljamo le na en ali dva načina, kar je sila dolgočasno. Poskusite jih ocvreti s pivskim testom ali postreči z osvežilno omako. Oblikujte jih v polpete in postrezite s pisano solato ter si tako popestrite jedilnik. Naj vam tekne.

Fish & chips z grahom in tatarsko omako

Na spletu najdemo veliko kuharskih idej, vendar večina ni vredna počenega groša. Spomnim se nič kaj prida ideje, da lahko toast popečemo z likalnikom, še manj uporabna je ideja, da lahko iz odtajanega sladoleda in malo moke ter pecilnega praška spečemo okusne mafine. A vseeno sem našla tri preizkušene trike, ki vam lahko pridejo prav.

Banana + jajce = palačinka

Za osem ameriških palačink potrebujemo banano in jajce.

Priprava: Banano z vilicami pretlačimo v kašo. Posebej stepemo jajce, nato vmešamo bananino kašo. V ponvi segrejemo maščobo in spečemo male, a debelejše (ameriške) palačinke. Postrežemo z medom, sladkornim sirupom, čokoladnim oblivom ali raztopljenim arašidovim maslom.