O  pomembni vlogi čebel veliko govorimo in pišemo. Pomagajo k ohranjanju naravnega ravnovesja, pomembno vlogo imajo v poljedelstvu, saj z opraševanjem rastlin največ prispevajo k pridelavi hrane. Da o o okusnih in koristnih izdelkih sploh ne govorimo. Lahko pa tudi mi naredimo nekaj koristnega za čebele, ter  za čmrlje, metulje in ostale opraševalce -  s sajenjem in setvijo medovitih rastlin. Bodimo pozorni, da sejemo domače, avtohtone rastline.

Na vrtu, na primer sejemo ali sadimo več zdravilnih dišavnic, kot so meta, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušica ali pa izbirajmo med okrasnimi rastlinami. Medovite rastline so še  bazilika, kozmeje ali metuljčki, kobulasti grenik, bela gorjušica in mehiška sončnica. 

 Od 1. do 3. oktobra bo v Cankarjevem domu potekal tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), že devetnajstič zapored. Razlika je v tem, da na njem ne bo sodelovala Zveza društev upokojencev Slovenije, pač pa je vlogo soorganizatorjev sprejela Mestna zveza upokojencev Ljubljana,  Osprednjeslovenska pokrajinska zveza  društev upokojencev.

Kot je dejal njen predsednik, Marjan Sedmak, zveza predstavlja blizu 23 tisoč upokojencev osrednjeslovenske regije. Vsaka priložnost, da se družba sooči s problematiko, ki zadeva starejše, je zelo dobrodošla, zato so se odločili za sodelovanje. Med partnerji ostaja večina dosedanjih, med njimi tudi  Mestna občina Ljubljana.

 S Centra za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vsako pomlad opozarjajo na previdnost pri nabiranju čemaža, saj obstaja nevarnost zamenjave z njemu podobnimi strupenimi rastlinami. Listi čemaža so mehki, enojni, nikoli se ne držita po dva skupaj, razvijejo se takoj, ko prikukajo na plan, in dišijo po česnu. 

 Jesenski podlesek, čmerika in šmarnica imajo podobne podolgovate liste kot čemaž, zato so zamenjave pogoste in lahko tudi usodne. Najbolje je, da nabiramo list za listom, ne pa kar cel šop naenkrat, saj bomo tako najhitreje prepoznali morebitnega vsiljivca.

V Sloveniji danes obeležujemo materinski dan. Praznik je v Evropo po drugi svetovni vojni prišel iz ZDA, pri nas pa se je 25. marca, na dan krščanskega praznika Gospodovega oznanjenja, uveljavil po osamosvojitvi. Države sicer materinski dan praznujejo ob različnih dnevih, denimo Belgija, Avstrija,  Nemčija, Švica, Italija in ZDA so si izbrale drugo nedeljo v mesecu maju, Švedi zadnjo nedeljo v maju, Norvežani drugo nedeljo v februarju, na Tajskem počastijo mame 12. avgusta, v Indoneziji 22. decembra ...

V tednu od 25. do 31. marca po vsej Evropi poteka digitalna kampanja o ozaveščanju o digitalnih veščinah ALL DIGITAL. Namenjena je vsem, ki želijo preveriti, osvojiti ali nadgraditi svoje digitalne veščine in medijsko pismenost. udeležite se katere od brezplačnih delavnic.

Digitalne veščine so ene izmed osmih  ključnih kompetenc po priporočilu Evropskega parlamenta, saj je uporaba digitalnih tehnologij potrebna za informiranje, komunikacijo in reševanje osnovnih izzivov pri delu in vsakodnevnem življenju.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se danes odpira že 13. mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Obiskovalci bodo lahko kupovali, prodajali in izmenjevali znamke, bankovce, kovance, militarije, razglednice, minerale, fosile, dragulje, figurice, gramofonske plošče, zgoščenke, kasete ...

Tematska razstava bo v znamenju Leta astronomije, 10 letnice padca meteorita v Mežakli, 50 letnice pristanka človeka na Luni in poleta prve ženske v vesolje. Potekala bo tudi dražba starih knjig in tiskov Antikvariata Glavan in  prvič še dobrodelna dražba za socialno ogrožene družine. Izkupiček od draženja dobrodelnega šopka s pravimi in pozlačenimi vrtnicami bo namenjen za projekt Veriga dobrih ljudi ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je predsedniku vlade  Marjanu Šarcu poslalo javno pismo z zahtevo po ukinitvi zaračunavanja »dodatnih« storitev v socialnovarstvenih zavodih in konec diskriminacije starejših v zdravstvu

 Kot je zapisala Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit, so prvo javno pismo, napisali že 14. januarja letos. Nanj so se  odzvali dve zastopnici pacientovih pravic in varuhinja človekovih pravic. Na ministrstvu za zdravje so obljubili sestanek, ki »so ga prestavljali iz meseca v mesec, dokler ni minister odstopil. Ceniki se v tem času NISO spremenili.«

  Na današnji prvi pomladni dan in svetovni dan poezije obeležujemo tudi mednarodni dan gozdov. Poteka z geslom Učimo se z gozdovi - gozd je modrost!. Gozdovi nudijo in dolgoročno ohranjajo čist zrak, tla in vodo, igrajo pa tudi ključno vlogo pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se soočamo - podnebnimi spremembami, odpravljanjem lakote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti.

Nosilna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov poudarja pomen spoznavanja in razumevanja gozdov za vse generacije. Kot so izpostavili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ključnega pomena, da gozdove, ki so eno od najpomembnejših naravnih bogastev, in njihovo vlogo spoznamo in se z njimi zbližamo že v zgodnjem otroštvu. To je  pomembno za ohranjanje narave in naravnih virov za prihodnje generacije. Gozdovi namreč čistijo zrak in vodo, ohranjajo zdravje in dobro počutje ljudi. Poleg tega bo pomen gozdov ob povečanju svetovne populacije na predvidenih 8,5 milijarde do leta 2030 večji kot kadarkoli prej.

 V stari šoli v Radmirju (poleg gasilnega doma) bodo v petek, 22. marca 2019, ob 17. uri odprli razstavo ročnih del, ki so jih naredile domačinske iz okoliških krajev.

Na  razstavi, ki so jo poimenovali Festival ustvarjalnosti se  z vezeninami, slikami ter izdelki  iz gline, lesa, volne in drugih materialov predstavlja pet društev. Toplica, društvo podeželskih žena Ljubno, ki deluje že 18. let se ob svoji polnoletnosti delovanja spominja pokojne članice Ančke Tiršek z razstavo njenih ročnih del. Sodelujejo pa še  društva, ki delujejo v okviru društva upokojencev: Skupina rokodelk Vrba iz Nazarij, Vezilje z Rečice, Skupina rokodelk Spominčice iz Gornjega Grada ter Društvo Snežinka, ki deluje v okviru Univerze za 3. življenjsko obdobje na Vranskem.

 Planica bo od 21. do 24. marca gostila finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Da bi se izognili gneči in brez skrbi spremljali dogajanje se lahko v Planico zapeljete z vlakom in to po polovični ceni. 

Po zadnjih uspehih slovenskih skakalcev je v vseh tekmovalnih dneh pričakovati še večji obisk, kot so ga organizatorji načrtovali. V dneh planiškega praznika bodo do Jesenic vozili podaljšani redni vlaki, v soboto in nedeljo pa izredna vlaka do Hrušice. Od tod do Planice bo organiziran brezplačni prevoz z avtobusi in kombiji, z jeseniške železniške postaje pa bodo avtobusi vozili v povezavi z nekaterimi vlaki.