Mednarodni dan prostovoljstva vsako leto 5. decembra opozarja na velik prispevek prostovoljk in prostovoljcev ter njihovega dela k družbeni blaginji. Letos so v ospredju lokalni prostovoljci in mladi.

Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos je na forumu o prostovoljstvu poudarila,  da sta prostovoljno delo in solidarnost mladih pomembna, ker predstavljata investicijo v to, kako se bo razvijal človeški rod. Obenem pa je opozorila, da je danes moralni imperativ poskrbeti zase in za svojo družino, besede trpljenje, človečnost in sočutje pa izpadajo iz naših pogovorov. To  sicer ne velja za vse državljane, predstavlja pa ideologijo oziroma vodilo vladajočega sistema in posameznikov, ki so nosilci moči.

V sklopu projekta Veriga dobrih ljudi, ki poteka pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v sodelovanju s podjetjem Pro Plus je potekala okrogla miza z naslovom Pravo ali prav? o težavah socialno ogroženih s pravnim sistemom.

Kot je dejal Jani Muhič, voditelj informativne oddaje 24UR in ambasador projekta Veriga dobrih ljudi:  »življenjske zgodbe včasih trčijo ob zid, ki se mu reče pravo.« Da so predpisi res velikokrat prezapleteni, se je strinjala Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje. »Pravo ne sme biti nečloveško. Iskreno, včasih res ponudimo rešitev, a istočasno zapremo vrata. Pravo in pravne okvirje je zato treba uporabljati tudi s srcem.« Pravnica Nina Zidar Klemenčič je v zadnjih osmih letih kot pobudnica projekta Botrstva – brezplačne pravne pomoči pomagala že pri več tisoč zgodbah, zdaj pa pomaga tudi pri Verigi dobrih ljudi, je menila, da je največja težava sistemska. Vse od socialne stanovanjske politike do nerazumne uporabe prava. Verjame, da je Slovenija prebogata država, da bi v njej živel reven otrok:»Največji problem je, da se pravo uporablja tako, da socialno šibkim postavlja ovire do uveljavitve njihovih pravic.«

 ARTish, umetniški sejem,  ki že nekaj let bogati dogajanje na ulicah stare Ljubljane, se v decembrskem času seli na toplo, točneje v podstrešne prostore čarobne vile Čira Čara oz. v Pionirski dom na Komenskega 9, le streljaj stran od glavne ljubljanske tržnice.  Tam bodo ustvarjalci pokazali svoja unikatna  umetniška dela na PREDprazničnem ARTishu 15. in 16. decembra od  10. do 19.ure; ter na BOŽIČNEM ARTishu, ki se bo odvijal 22. in 23. decembra od 10. do 20. ure,

 Na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, bodo kulturne ustanove ponovno brezplačno odprle vrata, da bi proslavile Ta veseli dan kulture. Muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci ta dan za obiskovalce pripravijo brezplačne  razstave, vodenja, delavnice, predstave, koncerte in druge dogodke. Ponekod, denimo v Slovenskem etnografskem muzeju in Švicariji v ljubljanskem Tivoliju bodo vrata brezplačno odprli že v nedeljo.

 Ob izteku Evropskega leta kulturne dediščine bo  popoldne, od 16. ure naprej,  potekala slovesnost v Narodni galeriji, kjer bodo v kulturnem programu sodelovali dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ambasadorja Evropskega leta kulturne dediščine Rok Terkaj - Trkaj in Igor Saksida ter ambasadorji kulturno-umetnostne vzgoje Evropskega leta kulturne dediščine - Anja Štefan, Ivan Mitrevski in Žiga X Gombač, avtorski tandem Mižavingavski. Kasneje bodo delavnice za otroke, za odrasle pa bo organizirano javno vodstvo po stalni razstavi Zoran Mušič (1909-2005).

 Sindikat upokojencev Slovenije je na predsednika vlade Marjana Šarca naslovil javno pismo, v katerem nasprotuje prevalitvi stroškov dogovorjenih višjih plač za zaposlene v javnem sektorju in s tem tudi v zdravstveni in socialni dejavnosti na stanovalce domov za starejše in plačnike pomoči na domu.

Kot so zapisali, podpirajo ustreznejše plačilo zaposlenih, saj delavke in delavci za minimalne plače ali malo več opravljajo fizično in psihično težavna dela, premalo je zaposlenih in zato trpi kakovost nege in oskrbe. A stroškov višjih plač se ne sme prevaliti na stanovalce, so opozorili.

 Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk Sila-IWCL bodo pripravile že 25. dobrodelni bazar. V Grand hotelu Union (Modra dvorana) v Ljubljani bodo v nedeljo, 2. decembra, od 10. do 16. ure na prodaj izdelki iz 38 držav. Na stojnicah bodo kulinarične dobrote, izdelki tradicionalne obrti, drobna darila, nakit, oblačila in drugi izdelki, značilni za vsako posamezno državo. Za obiskovalce bodo pripravili kulturni program, otroški kotiček in dobrodelni srečelov z 800 dobitki. Izkupiček bodo razdelile med različne prejemnike .

 Veščina suhozidne gradnje in klekljanje čipk sta odslej vpisana v Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Tako je na novembrski seji odločil Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine.

Predlog nominacije za klekljanje je nastal v sodelovanju strokovnjakinj Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana - Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja in ob velikem odzivu klekljarskih društev, sekcij in skupin ter učencev čipkarskih šol, so zapisali na ministrstvu. Pri suhozidni gradnji gre za večnacionalno nominacijo, ki jo je Slovenija pripravila skupaj s Ciprom, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Španijo in Švico.

 Danes se je  na Gospodarskem razstavišču odprl 49. sejem Narava-zdravje. Na njem se v sklopih Prehrana, Zdravje, Gibanje, Zeleno sobivanje ter Welness in kozmetika predstavlja prek 250 ponudnikov iz 15 držav.

 Ponudbo na razstavnih prostorih dopolnjuje spremljevalni program za vse starostne skupine. Veliko je predavanj, okroglih miz, delavnic  na temo zdrave prehrane, obvladovanja stresa, razvijanja čuječnosti, uporabi industrijske konoplje, pobliže boste lahko  spoznali terapevtske pse, čebele, obnašanje v gozdu.  

 Prekomerno pitje alkohola v Sloveniji predstavlja velik problem, saj podatki kažejo, da skoraj polovica prebivalcev Slovenije (43 odstotkov) starih 25 do 64 let pije visoko tvegano, vsak drugi 17-letnik pa je bil v življenju že vsaj dvakrat opit, je bilo slišati na nacionalni konferenci o alkoholni politiki, ki jo je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj z Ministrstvom za zdravje in Svetovno zdravstveno organizacijo.

Posledice alkoholizma so hude. Samo zaradi bolezni in stanj, ki so izključno povezani z alkoholom, ter prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v Sloveniji v povprečju umre vsaj 1000 oseb. Z alkoholom povezano nasilje se pojavlja med partnerji, v družinah, na delovnem mestu, v obliki spolnega nasilja, nasilja nad otroki in podobno. Žal pa je pogosto neprepoznano.