Po podatkih agencije EU za zdravje  v bolnišnicah in domovih za starejše prekomerno uporabljajo antimikrobike - v večini primerov gre za antibiotike. Najpogosteje jih uporabljajo za zdravljenje bolnišničnih okužb, ki jih je težko zdraviti. V evropskih bolnišnicah ima vsak dan vsak 15. bolnik eno izmed bolnišničnih okužb, enako velja za vsakega 26. prebivalca ustanov za dolgotrajno oskrbo. Številne izmed teh okužb pa so zakrivile na več antibiotikov odporne bakterije.

Sicer se uporaba antibiotikov od države do države razlikuje, v povprečju  pa vsak dan v evropskih bolnišnicah približno tretjina pacientov dobi antibiotike ali druga antimikrobna zdravila, v domovih za oskrbo je takih dvajsetina. Del bolnikov jih  prejema le za preprečevanje bolezni. V domovih za oskrbo je takih tretjina.

Letos mineva sto let od smrti Ivana Cankarja, velikana slovenske pisane besede. V Mestni knjižnici Ljubljana pripravljajo posebno obliko praznovanja te obletnice in sicer  javno branje njegovih del.

Dogodek so poimenovali  Noč in dan s Cankarjem, saj bo branje potekalo neprekinjeno od petka, 16., od 20. ure, do sobote, 17. novembra 2018, do 20. ure v veliki čitalnici Slovanske knjižnice na Einspielerjevi 1 v Ljubljani.

 Iz Cankarjevega opusa so izbrali 80 kratkih besedil in na njihovo branje povabili številne kulturnike: pisatelje, pesnike, prevajalce, profesorje, založnike, knjižničarje in druge ljubitelje pisateljeve besede. Dodali so še nekaj  manj znanih besedil (Anastasius von Schiwitz, Kajetan Ogrizek, Neprijetna dogodivščina, Gospod Matevž in njegova zgodba, Kako se je useknil gospod Mozolec), ki s svojo satirično in družbeno kritično vsebino dokazujejo, da je Cankar tudi zabaven in da je imel neprekosljiv smisel za humor. Pred pričetkom branja bo 16. novembra ob 18.30 potekala Slavnostna akademija, na kateri bo med drugim MPZ Anton Foerster izvedel dve uglasbitvi Cankarjevih besedil, pisateljevo besedo pa bo interpretiral pesnik Tone Kuntner.

Rak trebušne slinavke v Evropi narašča, saj se je v zadnjih desetih letih število obolelih podvojilo. Hkrati pa ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še 5 odstotkov obolelih. Ta statistika se na žalost v zadnjih 40 letih ni spremenila. Možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov.

Pri nas je v letu 2015 zbolelo 381 ljudi, umrlo jih je 365. Večina obolelih je starejših od 60 let, a kot pri vseh rakih, tudi pri tem zboleva vse več mlajših ljudi.

S slavnostno otvoritvijo in blagoslovitvijo kakija se v petek, 16. novembra, ob 10. uri začenja Praznik kakija v Strunjanu. Že 18. kulinarično - zabavna prireditev se bo zaključila v nedeljo, 18. novembra, ob 15. uri. V ogrevanem šotoru v Strunjanskem parku bodo vse dni na stojnicah naprodaj sveži ali sušeni oziroma predelani kakiji (marmelade, napitki, pecivo ipd.), pa tudi drugi pridelki domačinov.

Turistično društvo Solinar iz Strunjana se vsako leto potrudi, da imajo obiskovalci tudi videti in slišati marsikaj zanimivega. Tako se lahko udeležijo vodenega ogleda solin (v petek in soboto) ali vodenega pohoda iz Portoroža v Strunjan (v soboto in nedeljo), pohoda z baklami po krajinskem parku (v petek zvečer), srečanja harmonikarjev (v nedeljo), si ogledajo razstavo kakijev in razstavo likovnih del,  poslušajo predavanja o pridelavi in uporabi in sušenju kakijev, zvečer pa uživajo ob živi glasbi.

 V Sloveniji je po ocenah okrog 200.000 oseb z diabetesom, pri čemer je, žal, diabetes še vedno prepozno odkrit in zdravljen.

Kampanja Bodi odličnjak Zavoda Diabetes javnost opozarja na nevarnosti in zaplete diabetesa, še posebej v času okrog svetovnega dne diabetesa, to je 14. november. Pogosto se diabetikom življenje predčasno konča zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi. Na izjemno ogroženost diabetikov s srčno žilnimi boleznimi zato v letošnji kampanji opozarjajo z geslom: "Pri diabetesu misli tudi na srce".

 Pljučni rak je pri nas med rakavimi boleznimi na tretjem mestu pri moških in na četrtem mestu  pri ženskah. Na novo odkrijejo več kot tisoč primerov na leto. Pri ženskah se celo nekoliko povečuje obolevnost, kar je povezano z razvadami, torej kajenjem,  poudarjajo strokovnjaki iz Onkološkega inštituta Ljubljana.  Kajenje je namreč med najpogostejšimi vzroki za nastanek pljučnega raka, drugi vzroki so običajno poklicna izpostavljenost (azbestoza), starost in dednost. Vendar pa zboli tudi približno 15 odstotkov ljudi, ki nikoli v življenju niso prižgali cigarete niti niso živeli v onesnaženem okolju. Vzrokov za to zdravniki ne najdejo.

 V uredništvu Vzajemnosti smo ob novembrski reviji pripravili še posebno prilogo Kako (si) pomagamo. Namenjena je vsem, ki predano skrbite za svoje bolne ali onemogle bližnje, da bi vam bila v pomoč pri negi in oskrbi.

V tem malem priročniku med drugim pišemo o tem, kako je lahko družinski zdravnik v oporo vsej družini ter kako patronažne medicinske sestre pomagajo bolniku in svojcem. Dobrodošla je seveda pomoč socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev, ki precej razbremenijo svojce. Prepogosto se namreč dogaja, da ob skrbi za bolnega hitro omaga tudi njegov negovalec. 

 SNG Drama Ljubljana v sodelovanju z Arhivom RTV Slovenija začenja novo programsko platformo Arheologija gledališča, v okviru katere bodo vsak drugi četrtek predvajali arhivske posnetke predstav. Namen je obuditi spomin na najboljše dosežke Drame ter omogočiti ljubiteljem gledališča, strokovnjakom in študentom zgodovinski pregled delovanja gledališča.

V novembru se bodo poklonili spominu Štefke Drolc, prve dame slovenskega gledališča. Beckettova igra O, krasni dnevi velja za pravo mojstrovino, saj je prizor z nesrečno, a očarljivo in zabavno Winnie, ki se na gričku sredi praznega odra (sveta) počasi pogreza v pesek, postal ena najprepoznavnejših ikon gledališča 20. stoletja. V uprizoritvi poleg Štefke Drolc (kot Winnie) igra še en velemojster igralske umetnosti Danilo Benedičič (kot Willie). Posnetek uprizoritve, ki jo je v sezoni 2003/04 režirala Meta Hočevar, bo na ogled v četrtek, 8. novembra, ob 20.00 v Šugmanovem salonu.

 Sladkorna bolezen je zelo razširjena bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne, so na skupni novinarski konferenci poudarili predstavniki društva za zdravje srca in ožilja ter zveze društev diabetikov. Obenem so pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni.

Zdravnik diabetolog Aleš Škvarča je opozoril, da je po ugotovitvah stroke sladkorna bolezen prepoznana samo pri polovici oseb s to boleznijo, od teh pa je le polovica deležna zdravljenja. V Sloveniji je tako okoli 50.000 oseb, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen, kar je po njegovih besedah nadvse zaskrbljujoč podatek.

 Po vsej državi do 11. novembra poteka akcija Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu, ki opozarja na nesprejemljivost vožnje pod vplivom teh snovi. Policisti in občinski redarji pri voznikih preverjajo njihovo psihofizično stanje, izvajajo pa tudi številne preventivne aktivnosti.

Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi poslabšajo naše sposobnosti za varno udeležbo v prometu. Alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na mišljenje in zaznavanje, tako da smo manj sposobni za vožnjo in ustrezno odzivanje zlasti v kritičnih trenutkih, opozarja Agencija za varnost prometa. Vozniki naj se vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave, če so pili ali uporabili prepovedane psihoaktivne snovi, so pozvali.