Zdravje 

V Sloveniji nenaden srčni zastoj vsako leto doživi med 1400 in 1700 ljudi. Številni ne preživijo, saj zaradi spleta različnih okoliščin reševalci do njih pridejo prepozno. Zato je zelo pomembno, da jih očividci takoj začnejo oživljati.

Vedeti je treba, da začnejo možganske celice odmirati že tri do pet minut po srčnem zastoju. Če osebo začnemo nemudoma oživljati s pravilnim stiskanjem prsnega koša, ima od trikrat do štirikrat večjo možnost, da preživi (vpihi v usta oziroma t. i. umetno dihanje niso potrebni). Z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) pa se verjetnost preživetja zviša na 40 odstotkov, to je kar za trikrat več, kot če izvajamo samo stise prsnega koša. Naj nas od pomoči pri prometnih in drugih nesrečah ali ko se nekdo ob nas zgrudi ne odvrne morebiten strah, da ne znamo pravilno oživljati ali da bi osebo poškodovali. Vsekakor je na prvem mestu reševanje življenja in vsaka minuta, ko oklevamo z oživljanjem, pomeni za deset odstotkov manjšo verjetnost, da bo oseba preživela.

AKTUALNO

Tretje življenjsko obdobje je enakovredno drugim obdobjem v življenju, in to z vsemi prednostmi in slabostmi. Za marsikoga je to celo najlepši čas. Kako polno in zadovoljno ga bo preživel, je v veliki meri odvisno od vsakega posameznika, če se odloči – in zmore – izkoristiti vse dane priložnosti. Seveda ob predpostavki, da država zagotovi ustrezne pogoje in podporo.

To je zelo kratek povzetek 22. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki se je v Ljubljani odvijal zadnje septembrske dni. Po ocenah organizatorjev, to so bili ministrstvo za solidarno prihodnost, Mestna zveza upokojencev Ljubljana OPZDU in podjetje Proevent, ga je v treh dneh obiskalo 15.100 obiskovalcev. Ti so imeli veliko razlogov za obisk: lahko so si izmerili krvni tlak, preverili sluh, izvedeli koristne informacije z najrazličnejših področij, se preizkusili v raznih ročnih spretnostih, obnovili znanje osnov prve pomoči in se udeležili delavnic ali predavanj o zdravem načinu življenja, samopomoči pri različnih boleznih, uporabi pametnih aplikacij na mobilnih telefonih. V sklopu akcije Računalniki za starejše je društvo Duh časa podelilo okoli 100 računalnikov vsem, ki si jih sami težje zagotovijo. Ogledali so si lahko več kot 120 pevskih, plesnih in glasbenih nastopov društev upokojencev ter kulturnih in drugih društev.

Spoznajte jih

Med plesnimi skupinami, ki so letos nastopile na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, so navdušenje obiskovalcev požele živahne plesalke v modrih športnih jopičih, sploh ko sta članici točko zaključili z zavidljivo »špago«.

Da so Mladenke in doma s Krasa, mi je uspelo izvedeti prvi hip, kasneje pa mi je Adrijana Konjedič, ki je v skupini zadolžena za stike z mediji, prijazno posredovala nekoliko več podatkov. Mladenke so ena od plesnih skupin v sklopu Društva Be Funky Komen, ki ga je leta 2010 ustanovila mlada koreografinja Mateja Terčon Knap. Začela je z mladimi zasedbami, potem pa krog plesalcev širila in k plesu povabila tudi upokojenke. »Prvi dve najpogumnejši sva naredili akcijo med prijateljicami in na prvem nastopu novembra 2016 nas je bilo že sedem,« pripoveduje Adrijana Konjedič. Sčasoma so se pridružile še druge. Pred petimi leti so ustanovili skupino tudi v Sežani, ki pa je »bolj rekreativnega značaja«. Trenerka jih je od začetka klicala mladenke, zato so si tudi uradno nadele to ime. Zdaj je v skupini Mladenke 16 plesalk, najstarejša ima 84 let. »V komenski skupini nam povprečje zbijata dve plesalki, ki sta stari nekaj čez 55 let, vse druge pa smo stare 60 in krepko plus!«

SEMIČ

Društvo upokojencev Semič, ki šteje 450 članov, je svečano praznovalo 70. obletnico delovanja. Na prireditvi so sodelovali folklorna skupina Osnovne šole Semič, Kulturno-umetniško društvo Lepa Anka Črnomelj, country plesna skupina Vrtičkarji, mešani pevski zbor Društva upokojencev Semič ter recitatorja Sonja Albina Štravs in Slavko Pavlakovič, odprli so tudi razstavo likovnih del Mire Ivanovič in Saša Pavlovića. Predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine Cirila Zajc Surina je društvu podelila veliko plaketo...

NAŠ POGOVOR

Na področju skrbi za starejše že desetletje bolj ali manj gasimo posamezne požare, ne rešujemo pa celostne problematike, pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Od skupaj 106 je v skupnost vključenih 95 domov za starejše občane in posebnih socialnih zavodov za odrasle, to so tako javni zavodi kot koncesionarji. Kot pravi sogovornik, skušajo ustvariti čim stabilnejše okolje za izvajanje oskrbe, kar postaja zaradi pomanjkanja kadrov in neprimerne metode določanja cen socialnovarstvenih storitev vse težje.