-
Med kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih lani ugotovili v uradu varuha človekovih pravic so najpogostejše naslednje: načelo pravičnosti in dobrega upravljanja; načelo pravne in socialne države( 2. člen ustave), zavlačevanje postopkov in prekoračenje rokov ter kratenje pravice do zdravega življenjskega okolja. Varuhinja človekovih pravic RS Vlasta Nussdorfer je letno poročilo predala predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu in predsedniku države Borutu Pahorju, najpomembnejše izsledke pa je skupaj s sodelavci delila z javnostjo. Nekatere povzemamo v nadaljevanju.
Pomagajmo čebelici: Ocvetličimo mesto
Ponosni smo na našo krajnsko čebelo, na panjske končnice in na slovensko posebnost, čebelnjake, še posebej letos so čebele v ospredju, saj bomo ravno na slovensko pobudo 20. maja prvič praznovali svetovni dan čebel, je bilo slišati na predstavitvi projekta Pomagajmo čebelici: Ocvetličimo mesto. Že petič zapored ga pripravljata Mestna občina Ljubljana in družba BTC, v sodelovanju z drugimi partnerji.
S projektom osveščajo o pomembnosti čebel in spodbujajo meščane, da na okna in balkone sadijo čim več medovitih rastlin ( sivka, navadni slez, različne astre, cinija, facelija, sončnica, srobot, ognjič, kadulja, kozmeja, melisa, bazilika, žajbelj, rožmarin, timijan …). Pravzaprav se udeleženci zavzemajo za sajenje avtohtonih medovitih rastlin na domačih vrtovih in na javnih površinah. Te rastlinske vrste so namreč na naše razmere optimalno prilagojene, z njimi ohranjamo veliko biodiverziteto našega okolja in preprečujemo vnos tujerodnih rastlinskih vrst.
Da bi imeli več zdravih let življenja
Za izboljšanje kakovosti življenja, da bi imeli več zdravih let življenja, je še veliko prostora, so med drugim poudarili na srečanju v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi v poznih letih smo lahko še kako vitalni in ustvarjalni. To stoletje bo stoletje starejših, je bilo med drugim slišati na srečanju.
"Družba, ki mora zdravje prepoznati kot temeljno vrednoto, mora zagotoviti dostop do zdravja, torej do zdrave pitne vode, hrane in zraka, do zdravega bivalnega in delovnega okolja," je na današnjem srečanju dejala direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. V ta namen se morajo povezati vsi sektorji in vse generacije. Zaradi staranja prebivalstva bodo po njenih besedah potrebne vse številnejše prilagoditve denimo na trgu dela, v socialni zaščiti, delovnem okolju ter civilni in politični participaciji. Za vseživljenjsko učenje, ki ga poudarja tudi vladna strategija dolgožive družbe, sta potrebna medgeneracijsko sodelovanje in spoštljiv odnos do vseh vključenih. Pri tem bo treba po njenih besedah pri komunikaciji uporabljati jezik, ki bo razumljiv vsem, ne le avtorju. "Tako ne bo dovolj le učenje samo, ampak bo potrebna tudi veščina učenja," je opozorila.
Krkaši vedo: dobro se obrestuje
Čeprav je marsikateri med zaposlenimi v farmacevtskem podjetju Krka prostovoljec tudi med letom, jih vsako leto več izkaže solidarnost med tradicionalnim tednom humanosti in prostovoljstva. Pripravijo ga aprila, ko podjetje praznuje rojstni dan, spomnimo pa se tudi svetovnega dneva Zemlje in mednarodnega dneva mladih prostovoljcev.
Med 9. in 14. aprilom bodo krkaši v vseh organizacijskih enotah že sedmo leto zapored zbirali oblačila in obutev, druge potrebščine in hrano za živali, darovali bodo kri, v prostorih Rdečega križa in Karitas bodo pomagali pakirati živilske pakete in sortirati oblačila. V Živalskem vrtu v Ljubljani bodo nekateri urejali park. Družili se bodo s stanovalci iz 29 domov starejših občanov, pripravili jim bodo delavnice za urjenje spomina, skupaj bodo ustvarjali in prepevali.
Rokopis Rekviema kratek čas razstavljen na Dunaju
Le do konca aprila je v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju na ogled rokopis Rekviema skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791). Gre za enega najpomembnejših skladateljskih rokopisov na svetu, ki ostaja ovit v tančico skrivnosti in legend.
Mozart je Rekviem napisal po naročilu. Poleti 1791 je k njemu prišel v črno oblečen in zamaskiran moški ter mu naročil, naj napiše mašo za umrle. Čeprav je močno zadolženi skladatelj želel naročilo sprva zavrniti, ga je zaradi dobrega plačila vendarle sprejel. Danes vemo, da mu je Rekviem naročil grof Walsegg-Stuppach v spomin na svojo prezgodaj preminulo ženo in se je želel pod skladbo podpisati sam. Skladatelj se je nemudoma lotil dela, komponiral celo na svoji smrtni postelji in bil prepričan, da piše pogrebno mašo zase. Ker je hkrati ustvarjal še operi Čarobna piščal in Titus, mu Rekviema do svoje smrti leta 1791 ni uspelo dokončati. To je pozneje storil njegov učenec in pomočnik Süßmayr, prvič pa so ga uprizorili leta 1793 na Dunaju.
Previdno pri nabiranju čemaža!
Čemaž oz. medvedov luk (Allium ursinum L.), je priljubljena užitna divja rastlina, iz katere pripravljamo solate, juhe in namaze. Vendar ga pri nabiranju zlahka zamenjamo s podobnimi strupenimi rastlinami, kot so jesenski podlesek, bela čmerika in šmarnica, ki imajo podobne podolgovate liste. Vendar: listi čemaža so tanjši, ovalni in dišijo po česnu!
V ljubljanskem kliničnem centru sta se pred dnevi dva človeka zastrupila z jesenskim podleskom. Žena je žal umrla, mož pa je še vedno v kritičnem stanju. Zato je vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana doc. dr. Miran Brvar, dr. med., znova posvaril javnost pred usodnimi napakami. Jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki zavre delitev celic in prizadene vse organe. Smrtno nevaren je že v majhnih odmerkih - če zaužijemo dve rastlini oziroma od deset do 50 gramov rastline.
-
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z akcijo Pravi moški ozavešča širšo javnost o rakih pri moških. Letošnji osrednji dogodek so poimenovali Zakorakaj k zdravju, s čimer želijo spodbuditi predvsem moške k aktivnejšemu življenjskemu slogu, saj tako lahko občutno zmanjšajo tveganje, da bi zboleli za rakom. Cilj dolgoročnega projekta je, da bi čim manj moških zbolelo za rakom in čim več zbolelih premagalo bolezen.
K sodelovanju so povabili Policijo in Sindikat policistov Slovenije in skupaj organizirajo pohod. Udeleženci – policisti, člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije, njihovi svojci in vsi, ki se želite pridružiti, se bodo zbrali v soboto, 7. aprila 2018, ob 10. uri pred Policijsko akademijo v Tacnu (Rocenska ulica 56, Ljubljana Šmartno) in se skupaj napotili na Šmarno goro.
Objemi in radost včasih pomagajo bolj kot recepti
V življenju imamo premalo veselja, premalo hvaležnosti, zato pa preveč nezadovoljstva, strahu in posledično toliko bolezni, pravi zdravnica Snežana Ulčar. Že dolgo proučuje vpliv čustev na telo in njena pulmološka ambulanta v Kamniku se – kako zgovorno – imenuje Objem zdravja. »Velikokrat bi raje na recept napisala sedem objemov na dan kot pa škatlico zdravil. Kajti to bi marsikateremu pacientu bolj koristilo. Poleg pogovora z nekom, ki bi ga zares poslušal.«
Seveda ni prva, ki poudarja, kako slabo na zdravje vplivajo negativne misli, nepredelana čustva, porušeni družinski odnosi in strah pred tem, kaj bi nam prinesle morebitne spremembe. Ker pa tudi iz lastnih izkušenj ve, da se lahko živi veliko bolj polno in radostno, paciente nenehno spodbuja, naj na življenje pogledajo s svetlejše plati. »Vedno si vzamem čas, da poslušam, kaj jih teži. Veliko sprašujem, saj na ta način veliko izvem. In vedno znova ugotavljam, da so bolezni – ne samo astma in alergije – zelo pogosto povezane s tem, kako ljudje živijo, kaj se jim dogaja, kako jih določena čustva dobesedno dušijo. Veliko je nezadovoljstva in negativizma.« Pacientom vedno znova pojasnjuje, da morajo nekaj spremeniti, če želijo živeti bolje. »Seveda vedno ne gre brez zdravil, a vsak od nas je odgovoren za svoje zdravje in vsak ima samozdravilne sposobnosti,« zatrdi zdravnica.
-
Avgust Miklošič: Čemaž, vanež in česnovi peski
Založba Kmečki glas, 14,50 evra
Narava je prava tržnica na prostem, če le znamo »kupovati«. Marsikdo v kuhinji s pridom uporablja čemaž kot nadomestek za česen ali kot samostojno živilo. Mlade liste lahko začnemo nabirati že od marca naprej, popke pobiramo vse do junija, jeseni pa naberemo čebulice, jih posušimo in porabimo kot poper. Malo manj poznani sta drugi dve zelišči. Vanež je čemažev sorodnik, oba spadata med luke, najpogosteje uporabljamo liste in socvetje. Česnovi peski pa so stebelca mlade rastline, na katerem nastane cvet. Vse tri zeli blagodejno vplivajo na počutje in zdravje, predvsem pa varujejo pred virusi.
-
Spoznavanje Gardskega jezera
Poln avtobus bralcev Vzajemnosti se je s Kompasovim vodnikom Borisom Klančnikom sredi marca napotil v Italijo na ogled Gardskega jezera. Čeprav je ves dan po malem deževalo, ni manjkalo dobre volje. V letovišču Peschiera del Garda smo se z ladjo popeljali po največjem italijanskem jezeru, saj meri kar 370 kvadratnih kilometrov. V toplejših obdobjih leta tu vrvi od turistov in po cesti okrog jezera se vijejo dolge kolone. Še posebej je zanimiva cesta na severnem delu jezera, ker je vklesana v skalo in kjer so snemali enega od filmov o Jamesu Bondu.