Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove, in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj, je stranka DeSUS v začetku februarja vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.

Vdova ali vdovec lahko po pokojnem partnerju prejema 70 odstotkov njegove pokojnine. Tisti, ki ima hkrati tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal, oziroma izbere tisto možnost, ki je zanj ugodnejša. Če se odloči za lastno pokojnino, je upravičen še do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov partnerjeve, vendar znesek ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 797,16 evra, zato je najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine 93,27 evra.

Radi smo ob morju

Takole so se naročniki Vzajemnosti postavili za fotografiranje v Rovinju na izletu po Krasu, Slovenskem primorju, Istri in Opatiji, kjer so dva dni uživali v čudovitem vremenu, dobri hrani, lepem hotelu in na ogledih Kopra, Rovinja, Istre in Opatije. Nekaj jih z Vzajemnostjo potuje redno, nekateri so bili prvič in najbrž ne zadnjič, nekaj jih pride tudi na srečanje bralcev konec maja na Lošinj. Navdušeni so bili nad programom, hotelom, vremenom in dobro družbo. (Besedilo in fotografija: R. Š).

 Grelne naprave so v teh mrzlih dneh še bolj obremenjene kot običajno, zato je povečano tveganje dimniških požarov. Ljudje lahko preventivno ukrepajo s čiščenjem in vzdrževanjem grelnih naprav in dimnikov, so povedali na Gasilski zvezi Slovenije.

V času kurilne sezone je zelo pomembno, da redno vzdržujemo ter čistimo kurilne in dimovodne naprave v skladu z navodili proizvajalca in dimnikarske službe. Pri kurjenju se namreč na naprave odlagajo saje, te pa se lahko ob višjih temperaturah, še posebej če je dimnik že dalj časa neočiščen, vnamejo. Pri preventivi tovrstnih požarov je sicer zelo pomembna tudi pravilna izgradnja in montaža kurilnih naprav, poudarjajo gasilci.

 V Vrtnem centru Kurbus v Meleh pri Gornji Radgoni, ki letos obeležuje 40- letnico obstoja, so po štirih letih premora zopet pripravili razstavo orhidej z živimi tropskimi metulji.

Sedmo razstavo po vrsti so pripravljali več kot pol leta, da deluje res kot tropski raj z visoko vlago, tropskima papigama in rastlinjem, kot ga je najti na drugem koncu sveta. Na približno 700 kvadratnih metrih površine se med zelenjem, lubjem, drevesnimi debli in vodnimi otočki z raznobarvnimi cvetovi bohoti več kot tri tisoč orhidej. Najmanj 150 različnih sort je na ogled, med njimi so tudi take, ki jih sicer ni v prodaji in so jih pripeljali iz Tajvana, Nizozemske, Nemčije in še od drugod. Da je doživetje tropskega raja še bolj barvito, med cvetjem letajo živo pisani metulji. Kar 600 bub so prepeljali iz Kostarike in na veselje obiskovalcev se pred njihovimi očmi spreminjajo v pisane  metulje.

 Ob desetletnici smrti dr. Janeza Drnovška (1950 - 2008) je v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprta razstava, ki celovito predstavlja njegovo osebnost. Razstava bo na ogled do 5. maja 2018.

 Razstava zajema tri obdobja delovanja, ki so zaznamovala življenjsko pot velikega državnika: obdobje predsedovanja SFRJ; obdobje štirih vlad dr. Drnovška, ko je bila Slovenija ena uspešnejših držav v Evropi – v tistem času je izpolnila pogoje za priključitev Evropski uniji in zvezi Nato; in obdobje, ko je bil predsednik Republike Slovenije. Pozornost je namenjena tudi Gibanju za pravičnost in razvoj, ki ga je dr. Drnovšek ustanovil leta 2006  za ozaveščanje ljudi o različnih družbenih in okoljskih vprašanjih. Izšel je še zbornik, v katerem so svoj pogled na Janeza Drnovška predstavili njegovi sodelavci, politični somišljeniki, prijatelji in znanci.

 Od 1. aprila 2018 bodo pokojnine višje še za 1,1 odstotka, je danes sklenil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Višji zneski bodo izplačani s pokojninami, ki bodo nakazane konec aprila. Minuli minuli teden je Zpiz že potrdil redno uskladitev v višini 2,2 odstotka in povišanje se bo poznalo pri februarski pokojnini, ki bo nakazana čez dva dni. 

Za tokratno uskladitev bo zavod namenil 40 milijonov evrov na leto. Povprečna neto starostna pokojnina je januarja znašala 621 evrov. Najnižja pokojnina je bila 207 evrov, za tiste s polno pokojninsko dobo brez dokupa pa v skladu s pokojninsko novelo iz aprila lani 500 evrov. Najvišja izplačana pokojnina je znašala 2687 evrov.

Mirnska dolina bo v soboto, 24. februarja 2018, gostila že 19. mednarodni festival orglic oziroma ustnih harmonik, ki bo na štirih koncertih združil glasbenike iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.

Ob 15. uri bodo orglice zapele na treh prizoriščih.

V Trebnjem se bodo v Gostilni Meglič (Obrtniška ulica 2) predstavili orgličarji Oto Nemanič, Dušan Šušteršič, Matic Tičar, Zdenko Čolak, Iztok Bergant, Ansambel ustnih harmonik Vrbsko jezero - Mundharmonika ansambel Wörthersee, Klančakovi godci, Blueharp, Dradin – Dinko Hrabrič in Sander Blues – Sandi Petrej.

Na Dunaju bodo letos s številnimi razstavami obeležili 100. obletnico smrti štirih velikih osebnosti avstrijske umetnosti: slikarjev Gustava Klimta in Egona Schieleja, arhitekta Otta Wagnerja ter grafika in oblikovalca Kolomana Moserja. Bili so najpomembnejši predstavniki Dunajske moderne, obdobja, ki označuje kulturno ustvarjanje v avstrijskem glavnem mestu na prelomu stoletja (od 1890 do 1910).

Muzeji in galerije, kot so Belvedere, Muzej uporabnih umetnosti (MAK), Umetnostnozgodovinski muzej, Judovski muzej, Hiša glasbe, Muzej Dunaj, Leopoldov muzej in drugi pripravljajo serijo razstav, ki so jo poimenovali »Dunaj 2018: Lepota in brezno. Klimt.Schiele.Wagner.Moser«. Že v marcu bo na ogled nekaj zelo zanimivih razstav mojstrov Schieleja in Wagnerja. 

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternih jezikov. Letošnji dan materinščine bo v luči 70-letnice splošne deklaracije človekovih pravic, ki prevedena v več kot 500 jezikov narekuje, da jezik ni predmet diskriminacije.

 Unesco ugotavlja, da je jezikovna raznolikost vse bolj ogrožena, saj vedno več jezikov izginja. En jezik izgine v povprečju na vsaka dva tedna, z njim pa tudi celotna kulturna in intelektualna dediščina.