V nedeljo, 21. januarja, začneta veljati novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov. Tako za paciente kot tudi za izvajalce zdravstvenih storitev določata kar nekaj novosti. Navajamo nekatere spremembe.

 Med drugim zakonodaja uvaja novo kategorijo nujnosti napotitve k specialistu. Še vedno veljajo na napotnicah oznake redno (najdaljša dopustna čakalna doba je šest mesecev z izjemo ortodontije, ortopedije in zobne protetike kjer je daljša), hitro (tri mesece) in nujno (obravnava v 24 urah). Nova kategorija zelo hitro pa pomeni, da lahko pacient čaka najdlje 14 dni. Uporablja se predvsem pri sumu na rakava obolenja  in za bolezenska stanja, ki so resna, a niso nujna.

 Policija je skupaj z agencijo za varnost prometa začela nacionalno akcijo, v sklopu katere bodo opozarjali na nevarnost uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Policija opozarja, da se uporaba telefona med vozniki povečuje, saj so leta 2016 zaznali 15.000 kršitev, lani pa že skoraj 30.000.

 Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je pojasnil, da želijo s 14-dnevno vseslovensko akcijo ljudi opozarjati, kako je lahko uporaba telefona med vožnjo nevarna, saj zmanjša pozornost človeka na okoliščine na cesti in na nepredvidljive situacije. Tako lahko spregleda udeležence v prometu ali prometno signalizacijo, to pa lahko pripelje do tragičnega dogodka.

Letos mineva 20 let, odkar je Škocjanski zatok v Kopru zavarovan kot naravni rezervat. Ob tej priložnosti je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki zatok upravlja, razpisalo fotografski natečaj z naslovom »Naravni rezervat Škocjanski zatok – podobe iz močvirja 2018«. Fotografije zbirajo vse do do 20. novembra, najboljše pa bodo objavljene v koledarju za leto 2019.

 Udeležba na natečaju je brezplačna, brez starostnih omejitev, nanj se lahko prijavijo vsi ljubiteljski in poklicni fotografi iz Slovenije in tujine.

Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Eva Grilc je pojasnila, da so v letošnji sezoni porabili že okoli 97.000 odmerkov cepiv proti gripi, medtem ko se je lani cepilo okoli 62.000 ljudi, kar so trije odstotki prebivalstva. Nekoliko višji odstotek precepljenih je bil lani v starostni skupini starejših od 65 let, v kateri se je cepilo 10,5 odstotka ljudi.

Zaradi višje precepljenosti letos so nekaterim izvajalcem že pošle zaloge cepiva in so pri NIJZ naročili nove. Tisti, ki so jih naročili do srede, jih danes že imajo, je pojasnila Grilčeva. Tistim, ki so jih naročili danes, pa bo NIJZ zagotovil cepiva v najkrajšem možnem času. Danes zjutraj so na NIJZ imeli na zalogi 2300 cepiv. V zadnjih dneh so jih izdali 1300 na dan. Grilčeva meni, da imajo dovolj cepiv, da bodo v prihodnjih dneh zadostili novim naročilom. Poleg tega pa na NIJZ preučujejo možnost naročila dodatnih odmerkov cepiva pri dobavitelju. 

Od lanskega aprila, ko so na Dunaju uvedli brezplačni zdravstveni telefon, na katerem lahko uporabniki kadarkoli dobijo nasvet glede zdravstvenih težav, so zabeležili že 20.000 klicev. Največ uporabnikov je potrebovalo nasvet zaradi glavobolov, bolečin v hrbtu, vrtoglavice, izpuščajev ali bruhanja. Skoraj tisoč klicateljev so napotili na urgenco, v 700 primerih so jih po telefonu povezali z zdravniki. Šestim odstotkom uporabnikov pa so zdravstveni delavci po telefonu svetovali, kako si lahko pri manjših težavah pomagajo sami.  

 Da bi čim manj dobre hrane končalo v smeteh obenem pa bi potrošniki lahko kupovali cenejše izdelke, sta najpomembnejša cilja, ki ju zagovarjajo v  podjetju Smart Futuristic, kjer so  zasnovali so zasnovali blagovno znamko Robin Food. V Mariboru in Ljubljani sta odprti dve trgovini, kjer lahko prehrambene izdelke ter izdelke za nego, higieno ter druge stvari kupujete po znatno nižjih cenah.

 Vse je naprodaj po vsaj  za 50 do 80 odstotkov nižjih cenah kot v drugih trgovinah. Pri tem je potrebno poudariti, da je hrana povsem neoporečna, le s krajšim rokom trajanja. Drugi izdelki imajo morda poškodovano embalažo ali so jo proizvajalci spremenili, pa so izdelke v stari podobi umaknili s polic. Ponudba ni vedno enaka, pač pa se spreminja v skladu s tistim, kar po nizkih cenah odkupijo od dobaviteljev ali prodajalcev, ki bi sicer vse skupaj zavrgli.

Štirinadstropno poslopje slovenskega parlamenta na Šubičevi ulici ob Trgu republike v Ljubljani je bilo po načrtih arhitekta Vinka Glanza in njegovih sodelavcev zgrajeno leta 1959. Figure na vhodnem portalu sta zasnovala kiparja Karel Putrih in Zdenko Kalin. Večjo obnovo notranjih prostor so opravili leta 2000.

 Vsako drugo soboto v mesecu, razen avgusta, si imamo državljani priložnost ogledati notranjost parlamenta, ki jo sicer poznamo zgolj iz televizijskih prenosov. V državnem zboru namreč redno organizirajo Dan odprtih vrat.

 Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je skupaj s svojimi namestniki medijem predstavila dejavnosti, ki jim bodo več pozornosti posvetili to leto. Med drugim bo s 1. junijem pri varuhu  začel delovati svet za človekove pravice, 1. januarja 2019 pa še center za človekove pravice.

 Predvsem pa bodo letošnje letov uradu varuha posvetili starejšim. Osredinili naj bi se na problematiko nasilja v družini, bolnišničnih okužb, vprašanja dostopa do uporabe e-storitev, s katerimi imajo starejši pogosto težave, še naprej pa bodo spremljali tudi razmere v domovih starejših občanov in drugih zavodih institucionalnega varstva. Ob tem je namestnik varuhinje Ivan Šelih poudaril, da v okviru državnega preventivnega mehanizma redno obiskujejo domove starejših, kjer imajo urejene varovanje oddelke, pa tudi druge zavode.

Čeprav je Slovenija članica Evropske unije že od 1. maja 2004, o zvezi in njenem delovanju  ne vemo prav dosti, niti ne natančno. Več pa lahko izvemo ob obisku Hiše Evropske unije Slovenija v Ljubljani. V stavbi na Dunajski 20 v Ljubljani (v bližini Gospodarskega razstavišča) se nahajata  predstavništvo Evropske komisije in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta.

Predstavništvo Evropske komisije javnost obvešča o dejavnostih komisije in državljanom pojasnjuje, kako politike unije vplivajo na njihovo življenje.  Obenem pa  strokovne službe Evropske komisije v Bruslju obvešča o pomembnih vidikih političnega, gospodarskega in družbenega razvoja v Sloveniji ter organizira dogodke o aktualnih temah, kot so podnebne spremembe, rast in delovna mesta ali enotni digitalni trg.