Decembrske pokojnine bodo izplačane že danes, ne pa šele v petek, ko bo zadnji delovni dan v mesecu, so sporočili iz Zavoda zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po njihovih podatkih  je vseh prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katere sodijo starostne, invalidske, družinske in vdovske, nekaj več kot 616.100.

 Po novembrskih podatkih pokojninskega zavoda je starostnih upokojencev 442.177, njihova povprečna pokojnina pa je 621 evrov. Po predvidevanjih naj bi se v prihodnjem letu  število starostnih upokojencev večalo za 2,3 odstotka.

V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) ugotavljajo, da so bili starejši tudi v iztekajočem se letu potisnjeni na rob preživetja, na hrbtih prejemnikov socialnovarstvenih pomoči in  minimalne plače pa se v največji meri udejanja fiskalno pravilo in se nadaljuje varčevalna politika, zato so predsedniku vlade, ministricam in ministrom Republike Slovenije poslali pismo. Vsebino povzemamo v nadaljevanju.

 Verjetno ni treba navajati podatkov o revščini med starejšimi, posebej ne o revščini med samskimi starejšimi, v najtežjem položaju so samske upokojenke, so zapisali. "Verjamemo, da vsaj malo poznate zgodbe o težavah v zdravstvenem sistemu, o težavah v domovih za starejše, kjer marsikje ni poskrbljeno za dostojno oskrbo in se zato za nadzor organizira civilna družba. Negovalnih bolnišnic skorajda nimamo, storitve pomoči na domu so še v povojih."

Ana Cajnko je tudi zaradi svoje izkušnje s pokojno mamo, ki je imela demenco pred več kot sedmimi leti ustanovila društvo RESje. V njem se družijo in usposabljajo prostovoljci, ki nudijo pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. Glavni cilj društva je namreč izboljšati njihovo življenja ter zmanjšati stigmo na področju demence.

Podoben cilj želi doseči tudi s knjigo Demenca, moja učiteljica, ki je ravnokar izšla. V njej pripoveduje o tem, kako je mama počasi drsela v svoj svet in kako so njeno bolezen spremljali - in sprejemali - njeni bližnji, pa tudi negovalno in zdravstveno osebje, ko je živela v domu starejših občanov. Zapisala je tudi pretresljive zgodbe o psihičnem nasilju, posmehovanju, ukazovanju, zasmehovanju ali ignoriranju oseb z demenco. Zgodbe, ki jih ne bi smelo biti. V nobenem domu. Ona se je takemu ravnanju uprla in se upira vsak dan, preko društva RESje, zapisov v medijih in knjige, za katero Ana Cajnko pravi, da je spodbuda tistim, ki pravijo, da se ne da nič narediti. »Marsikaj se da narediti, če poiščeš ljudi, ki so empatični, znajo delati s starejšimi in so radi z njimi. Taki, ki razumejo bolezen, premorejo veliko znanja, predvsem pa srčne kulture in strpnosti.«

 Ana Mraz, zimska verzija mednarodnega festivala uličnega gledališča v zadnjih decembrskih dneh zabava Ljubljančane in goste, ki so si prišli ogledat praznično okrašeno mesto.

Srečate jo lahko na Špici, kjer se cirkuške atrakcije in akrobatske vragolije odvijajo v sak večer do vključno 30. decembra. Nastopajo  domači in tuji umetniki, med drugim italijanski cirkusant Luka Tresoldi, ki se postavlja na trepalnice in na vrv, Gledališče Ane Monro bo oživilo predstavo Deklica z vžigalicami, dva francoska turista pa sta se na festival pripeljala s Spačkom. Povezovalca programa sta dva odbita klovna – en majhen in droban, drug pa velik in močan.

 Potem ko je lani  brezplačno pravniško pomoč na Dan odvetniške pravne pomoči pro bono iskalo okoli 1800 oseb, bodo letos odvetniki brezplačno pomoč nudili ves teden, od 18. do 22. decembra. Svetovali bodo tudi v prostorih lokalnih skupnostih.

 Najpogosteje iščejo pomoč odvetnikov posamezniki z nerešenimi družinskimi razmerji, zlasti po razvezah in zaradi nerešenih stisk v sosedskih sporih. "V zadnjem času je bilo povečano povpraševanje zaradi delovnopravnih zadev. Predvsem v povezavi s pogodbami, odpovedmi, kršitvami pogodb, plačilom prispevkov in neizplačilom plač," je dejal predsednik Odvetniške zbornice Roman Završek. 

 V hriboviti vasi Gradež pri Turjaku, ki sodi v občino Velike Lašče, so vaščani zelo složni in tudi drugim radi pokažejo, kaj vse imajo in znajo. Skupaj skrbijo za vaško sušilnico sadja, v kateri na tradicionalen način sušijo sadje za ljudi blizu in daleč ter za stare kozolce in drugo stavbno dediščino, ki jo radi pokažejo obiskovalcem.

V adventnem času pa že deset let po vsej vasi razstavijo jaslice različnih velikosti in iz različnih materialov. Lani je bilo razstavljenih že 250 jaslic, za katere skrbijo v Društvu za ohranjanje dediščine.

 Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s sodelavkami in sodelavci  pogovarjala z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in njegovimi sodelavci. Pozornost so namenili nekaterim konkretnim primerom, ki jih obravnava Varuh, in v katerih pobudniki zatrjujejo kršenje njihovih pravic s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ugotovili so, da posamični primeri sicer večkrat razgrnejo tudi sistemska vprašanja, povezana tudi s kršenjem načela pravičnosti in dobrega upravljanja.

 Konec januarja 2018 naj bi skladno z novelo zakona o pacientovih pravicah po vseh zdravstvenih ustanovah imeli realne sezname čakajočih na zdravstvene storitve. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Ane Medved ne bodo vključevali tistih, ki niso sposobni za operacijo. Te bodo prednostno uvrščali na operacije, ko bodo za posege sposobni. Zaradi tega v bolnišnicah administrativno prečiščujejo sezname čakajočih na zdravstvene storitve.

 Po besedah direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslava Marčana imajo vsi bolniki, ki niso sposobni za poseg, svojega skrbnika oz. koordinatorja, ki je z njimi v rednem stiku. Ko bo bolnik sposoben za operacijo, ga bodo takoj prednostno uvrstili na operacijo. Kot je dejal na današnji novinarski konferenci ministrstva za zdravje, imajo v Valdoltri zahvaljujoč čiščenju seznamov in enkratnem državnem programu skrajševanja čakalnih vrst že krajše čakalne dobe. Poleg tega se je po njegovih besedah stabiliziral priliv na čakalne sezname. V preteklosti se je namreč izkazalo, da je bilo v tej ortopedski bolnišnici od okoli 400 bolnikov, ki so na poseg čakali več kot 12 mesecev, kar 84 odstotkov  nesposobnih za poseg.

 Svetovni dan gora, ki ga od leta 2003 praznujemo 11. decembra, letos poteka na temo gore pod pritiskom podnebja in človeka. Kot je v poslanici zapisal podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, živimo v času, ko planinstvo predstavlja eno izmed najbolj množičnih oblik rekreacije v Sloveniji pa tudi v sosednjih alpskih državah. Ta oblika rekreacije je povezana tudi z določeno stopnjo tveganja, hkrati pa gibanje in bivanje v gorah ugodno vplivata na zdravje.

 Da pa bo ta športno-rekreativna dejavnost ostala tako množična tudi v prihodnje, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Predvsem je to primerno urejena planinska infrastruktura, zlasti koče in planinske poti, za katere večinoma skrbijo planinska društva na temelju prostovoljstva. »Če želimo to dejavnost tudi v prihodnje izvajati z ustreznim odgovornim odnosom do narave, bo potrebno večje sodelovanje tistih, ki v planinstvu, pohodništvu in gorskem sodelovanju vidijo nadaljnji razvoj slovenskega turizma,« je poudaril Eržen.

 Čas pred volitvami je priložnost za vse, ki mislijo resno, da poskrbijo, da bo to, kar bodo rekli, strokovno, je v poslanici ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, pozvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Priložnost je po njenih besedah tudi za to, da bo državni aparat delal hitreje. Vztrajali bomo in terjali rešitve, je napovedala.

 Državni aparat naj po pozivu varuhinje dela hitreje in odgovorno, rešitve pa naj bodo pravične. Čas pred volitvami pa je priložnost tudi za to, da bo raven že pridobljenih pravic ostala enaka in da se bodo še neuveljavljene že končno uveljavile, je navedla v poslanci.