Prepočasen razvoj skrbi za duševno zdravje
Svetovni dan duševnega zdravja je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Povečuje se delež zaposlenih, ki doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci.
Z urada varuha človekovih pravic pa so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorili na neuresničeno obvezo vlade, da bo v enem letu od uveljavitve zakona o duševnem zdravju, to je do 12. avgusta 2009, pripravila nacionalni program varovanja duševnega zdravja, ki bi moral vsebovati tudi strategijo razvoja in akcijski načrt.
Spremembe prehranjevalnih navad so dolgoročna naložba
Po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami Evropske unije z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno maso (19, 2 odstotka). Največjih delež pretežkih je v starostni skupini med 45 in 64 let, med mladim od 18 do 24 let pa je pretežkih 6,4 odstotka. Kar vsaka druga odrasla ženska in več kot 70 odstotkov odraslih moških ima prekomerno telesno težo, opozarjajo strokovnjaki pred svetovnim dnevom debelosti (11. oktober). Debelost je namreč eden od resnih problemov moderne družbe.
Osveščanje o revmatskih boleznih
Ob svetovnem dnevu revmatikov (12. oktober) Društvo revmatikov Slovenije pripravlja akcijo osveščanja javnosti o bolezni in težavah s katerimi se srečujejo revmatiki. Na Stritarjevi ulici v Ljubljani bodo v soboto, 7. oktobra, med 9. in 13. uro člani društva na razpolago mimoidočim za nasvete o bolezni in informacije o delovanju društva. Prav tako bodo delili novo knjižico društva »Z roko v roki, za boljše življenje z revmo«.
Društvo se pridružuje tudi iniciativi Evropske lige za boj proti revmatizmu (EULAR), ki poteka pod geslom: »Ne odlašaj, poveži se že danes!«. Cilj kampanje je opozoriti, da lahko zgodnje diagnosticiranje vnetnih revmatičnih bolezni ter pravočasen, na dokazih temelječ dostop do zdravljenja, preprečita nadaljnje okvare na sklepih in zmanjšata breme bolezni za posameznika in družbo.
Ko ob bolniku zbolijo še drugi
Zadnja leta veliko pogosteje in bolj odprto govorimo o demenci tako v zasebnih kot strokovnih krogih ter širši javnosti. Še posebej je v ospredju septembra, ko je tudi svetovni dan alzheimerjeve bolezni. A strokovnjaki opozarjajo, da te bolezni v resnici ne poznamo dovolj, predvsem pa nismo dovolj pripravljeni na posledice povečanega števila bolnikov, ki nas čaka v naslednjih desetletjih.
Pri nas je bolnikov z demenco 32 tisoč (najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen), čez 25 let naj bi se število podvojilo. Vendar točnih evidenc nimamo, zato to število temelji na primerljivih podatkih iz sosednjih držav. Obstajajo pa domneve, da naj bi bil diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Slovenija je lani sprejela strategijo za obvladovanje demence, tudi akcijski načrt je v zaključni fazi, ministrstvo za zdravje je poleti izdalo javni razpis za področje demence. A bolnikom, ki so odvisni od tuje pomoči, ukrepi, zapisani na papirju, ne pomagajo prav dosti. Še vedno je bolezen stigmatizirana, so poudarili na skupni konferenci Spominčice - Alzheimer Slovenija in Zdravniške zbornice Slovenije.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Kateri dve sestavini, ki sta naravno prisotni v koži, vsebuje biserni serum proti gubam NIVEA Q10 plus?
Biserni serum proti gubam NIVEA Q10 plus s hialuronsko kislino vidno zmanjša izrazitost gub in obenem pomaga upočasniti nastanek novih. Zgladi površino kože in jo naredi mehko. Kreatin in Q10 sta učinkoviti aktivni sestavini, ki sta naravno prisotni v koži. S staranjem se količina teh snovi zmanjšuje, zato ima koža manj energije za regeneracijo in boj proti gubam ter drugim znakom staranja. Ta biserni serum proti gubam pa poveča raven Q10 in kreatina.
-
Lepi spomini
Dragi bralci in bralke, na papir bom skušala zliti štiri desetletja star lep spomin, ki še živi. Vem, da je podobnih spominov v naših srcih še in še in se jih tudi radi spominjate.
Bila sem mlada, lepo jesensko nedeljo sem se peljala z avtobusom iz Jesenic proti Ljubljani. Na eni izmed postaj je vstopil simpatičen mladenič v karirasti srajci z nahrbtnikom in cepinom. Vedela sem, da je ljubitelj gora, tudi jaz sem gore občudovala, a bolj malo sem jih do tedaj obiskovala. No, in kakor v pravljici je ta prikupni planinec prisedel prav k meni. Kmalu se je med nama vnel prijeten pogovor. Povedal mi je, da vsak konec tedna obiskuje tako priljubljene hribe. Povabil me je, da se povzpnem z njim na vrh Stola. Seveda sem bila za. Težko sem pričakala dan, ko me je poklical, le da na žalost takrat nisem mogla z njim. Obljubil je, da se dogovoriva drugič, ko me pokliče, toda to se ni zgodilo. Zaman sem čakala (mogoče si je pa predstavljal, da mi ni za njegovo družbo). Poklicala bi ga, vendar nisem imela njegove telefonske številke.
-
Oktober v znamenju rožnate
Rožnati oktober je svetovni mesec ozaveščanja o raku na dojkah, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli skoraj 1300 žensk in okoli deset moških. V združenju Europa Donna vsako leto oktobra pripravijo številne dejavnosti, s katerimi ozaveščajo širšo javnost o raku na dojkah in opozarjajo na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni. Zadnja leta so za oktober značilni rožnate pentlje, ki jih delijo na dogodkih, ovijanje dreves v rožnate pletenine (letos v Ljubljani, Postojni in na Jesenicah) ter organizirani teki in hoja za upanje v Zagorju ob Savi, Radovljici, Vavti vasi, Postojni in Slovenski Bistrici.
-
Varuje hrustanec
Vsi, ki imate težave s preobremenjenostjo sklepov ali bolečinami zaradi obrabe hrustanca, v najbližji lekarni poiščite zdravilo Dona. Vsebuje patentiran glukozamin, ki dokazano učinkovito zmanjšuje bolečino in odpravlja strukturne spremembe sklepa pri obrabi hrustanca. Izdaja zdravila je brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Imejte sladkor pod kontrolo
-
V tem gradu je delovala pomembna slovenska zgodovinska osebnost. Za kateri grad in za koga gre?
Odgovor pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz septembrske številke: Na fotografiji je reka Sava pri Jesenicah.
Copate prejme: Tončka Čadež, Jesenice.
-
Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek: Legende treh rek
Društvo Naše gore list, 9,80 evra
Drobna knjižica skriva številne legende, ki se vijejo ob poti od Ljubljane ob Ljubljanici do Postojne, nato čez Kras v dolino Soče, na Vršič k ajdovski deklici, nato navzdol v dolino Save in nazaj do Ljubljane.
Ob poti se zvrsti večina najlepših biserov slovenskih naravnih lepot in ljudske dediščine. Na popotovanju skozi 32 krajev spoznavamo ljudske pripovedi o velikanih, zmajih, vilah, škratih in tudi ljudske razlage zgodovinskih dogodkov.
