Vlada RS je potrdila predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki predvideva reorganizacijo centrov za socialno delo. Ti bodo še naprej vstopna točka za vse pravice in za vse storitve socialnega varstva, z uvedbo informativne odločbe naj bi se poenostavili postopki za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Letne pravice bodo obravnavane avtomatsko in strankam ne bo treba vlagati vloge vsako leto. Predvsem pa naj bi bili socialni delavci spet bolj v stiku z ljudmi. 

 Predlog novele zakona o socialnem varstvu predvideva 16 območnih centrov, v vsakega bodo pripojeni centri za socialno delo na tistem območju. Znotraj območnega centra bo delovala skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodstvo, administrativne naloge, pravno in kadrovsko službo, ustanovljena bo enota za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, ki bo odločala o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence.

 Vsem, ki radi in pogosto hodite v hribe bo zagotovo prišla knjižica Vozni redi v Alpah. Vsebuje 71 prog avtobusov, vlakov, žičnic in ladij po slovenskih Alpah in tudi preko meja, poleg tega pa še nabor kolesarskih izposojevalnic in taksi prevozov. 

V projektu Vozni redi v Alpah sodeluje 24 različnih partnerjev:  CIPRA Slovenija, Stalni sekretariat Alpske konvencije, Slovenska turistična organizacija, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Kärnten Bus, lokalne turistične organizacije Bled, Bohinj, Bovec, Idrija, Jesenice, Jezersko, Kamnik, Kranj, Kranjska Gora, Ljubljana, Luče, Maribor, Preddvor, Radovljica, Slovenj Gradec, Solčavsko, Sotočje in Tržič. S spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa sledijo ciljem trajnostne mobilnosti, s katero ustvarjajo pogoje za razvoj zelenega gospodarstva v gorskih območjih. Javni potniški promet je ključnega pomena za zeleni razvoj gorskih in drugih območij. Občine se povezujejo in uvajajo lokalne "hop on–hop off" avtobuse, ki tako domačinom kot turistom olajšajo mobilnost med občinami in znotraj njih. Na žalost pa marsikje še ni dobre povezave, denimo v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Če smo še pred desetletji na vprašanje, koliko je družinskega nasilja, odgovarjali, da ga pri nas sploh ni, zdaj priznavamo, da ga je precej oziroma ga je precej več, kot ga odkrijemo, je bilo slišati na okrogli mizi, ki jo je pripravilo društvo Opuščeni program. Lotili so se teme, o kateri v javnosti skoraj ne govorimo – nasilja nad starejšimi moškimi. Izkazalo pa se je, da niti organizatorji niti sogovornice (družinska zdravnica, državna tožilka in sociologinja) ne poznajo nobenega tovrstnega primera.

Tako kot vemo, katero številko čevljev nosimo in katera konfekcijska številka oblačil nam najbolj pristaja, bi morali poznati tudi vrednost svojega krvnega tlaka, pravijo zdravstveni delavci. Premalo se še zavedamo, kako nevaren je pravzaprav previsok krvni tlak (hipertenzija).

Previdnost je na mestu, če je vrednost krvnega tlaka dalj časa višja od 140/90 mmHg. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan tlak že skoraj vsak drugi odrasli Slovenec pa tudi vse več mladostnikov. Slaba polovica niti ne ve, dokler nima zdravstvenih težav, še huje pa je, da jih ima med tistimi, ki se že zdravijo zaradi hipertenzije, manj kot tretjina urejen krvni tlak po veljavnih priporočilih. Vpliva visokega krvnega tlaka v telesu dolgo ne čutimo, vendar pa močno poveča možnost možganskega ali srčnega infarkta ter odpovedi srca ali ledvic, povzroči lahko poškodbe očesnega ozadja, nastanek sladkorne bolezni, osteoporoze, raka na želodcu in demence.

Ižanko Leo Konc je k slikanju vleklo že od otroštva naprej. A številne obveznosti, ki jih prinese življenje, so ji intenzivno druženje s čopičem preprečevale vse do upokojitve. Ker ji je koncept vseživljenjskega učenja zelo domač, se je takoj vključila v Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in se vpisala v slikarski tečaj. Akademski slikar Todorče Atanasov, njen prvi mentor, jo je seznanil z akrilom, do zdaj pa je preizkusila še vse druge tehnike.

Najljubše motive za slikanje ji daje narava, tudi tihožitja jo kdaj pa kdaj pritegnejo, a krajina ji je vedno znova izziv. »Šele ko sem začela slikati, sem ugotovila, kako je barje pravzaprav čarobno, koliko barv najdeš v njem. Motivov za slikanje je neskončno,« prizna slikarka, ki že od malega živi na robu Ljubljanskega barja. Občasno se udeležuje likovnih kolonij, ki jih pripravlja kulturna sekcija Zveze društev upokojencev Slovenije, odlično pa se počuti med ustvarjalci različnih starosti, ki se družijo na delavnicah Likovnega društva 2002 Škofljica.

Mednarodni festival alpskega cvetja

Kdor želi spoznati izjemno rastlinsko bogastvo Bohinja in okolice, se lahko še deset dni udeleži dogodkov 11. mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju. Pripravili bodo več vodenih botaničnih izletov (tudi kolesarskih), v kulturnem domu v Stari Fužini so na ogled vezenine s cvetličnimi motivi, občasno bodo delavnice vezenin, delavnice nabiranja in prepoznavanja cvetja, koncerti, predavanja o užitnih divjih rastlinah ter apiterapiji in čebeljih izdelkih. Ob petkih bodo vaški dnevi (v Studorju in Srednji vasi), ob koncu tedna pa bo še posebej živahno, med drugim bo tržnica v Bohinjski Bistrici, potekali bodo različni kulturni in kulinarični dogodki, pohodi, predavanja … Zaključek festivala bo v nedeljo, 11. junija, na Voglu.

Možgansko kap, ki jo povzroči pomanjkanje dotoka krvi v možgane zaradi krvnega strdka v žili (ishemična kap) ali krvavitev znotraj možganov (hemoragična kap), je v svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pri nas jo vsako leto doživi več kot 4.000 ljudi. Veliko jih umre, pri preživelih pa lahko pusti hude posledice, zato je to najpogostejši vzrok za invalidnost.

Posledice možganske kapi so različne: ohromitve delov telesa, nezmožnost hoje ali uporabe rok, težave pri sporazumevanju ali razumevanju govora, bolnikom lahko kap spremeni osebnost, okrni spomin ali povzroči depresijo. Veliko posledic je skritih in se pokažejo šele po prvem obdobju zdravljenja, na primer motnje pozornosti. Bolniki težko opravljajo vsakdanja dela, veliko jih ne ne zmore voziti avtomobila in ima težave pri vračanju na delovno mesto.