MARIBOR CENTER

Društvo upokojencev Maribor Center, ki deluje že od leta 1946, domuje pa na Slomškovem trgu 5, spada med najstarejša in s svojimi več kot 1200 člani med najštevilčnejša društva upokojencev v Sloveniji. V društvu deluje trinajst sekcij; dramska, šahovska, kegljaška, zbirateljska, ribiška, izletniška, pevska (ljudske pesmi in ženski komorni zbor), rokodelska, odbojkarska, planinska ter sekciji za bridž in jogo. Po dolgotrajnih zapletih oziroma lanskih spodletelih občnih zborih ima društvo novo vodstvo. Predsednik društva je Anton Krajnc, podpredsednika sta Alojz Klemenčič in Branko Medik, tajnica pa Terezija Razboršek. V društvu načrtujejo ustanovitev sekcij za pikado in pohodništvo ter ustanovitev sklada za sofinanciranje udeležbe na izletih članom z nizkimi pokojninami. (Besedilo in fotografija: Borut Planinšič)

Eden izmed razlogov za obisk pri Amaliji in Jožetu Vrhovcu iz Ljubljane je dejstvo, da odlično plešeta. Sta namreč eden tistih parov, ki jih ob večerih na srečanjih bralcev in prijateljev Vzajemnosti komaj čakamo, da na plesišču pokažejo plesne veščine. Posebnost je Jožetova stoja na eni roki, ki vedno požanje gromko ploskanje. V pogovoru sta razkrila še marsikatero zanimivost iz njunega življenja.

Živita pod Golovcem in na tem koncu Ljubljane, čeprav čisto blizu dveh velikih stanovanjskih sosesk, Štepanjskega naselja in Fužin, je zelo mirno. Včasih poleti slišiš samo ptičke, povesta. Rada se odpravita na sprehod na Golovec, na vrtu pridelata vso zelenjavo, ki jo potrebujeta. Družbo jima dela Lojzi, enajstletni mačji lepotec, ki je pred leti ugotovil, da se mu pri družini Vrhovec bolje godi kot doma.

Roman Planko, po rodu z Dobrne, a že vrsto let živi v Ljubljani, se je s slikanjem začel ukvarjati »iz heca«. Kolegi v službi so opazili, da neprestano čečka po papirju, zato so mu kupili pastelne barvice, »da bo lahko čečkal v barvah«. Z leti se je razvil v odličnega akvarelista. Akvarel je namreč njegova najljubša tehnika, čeprav se kdaj loti tudi drugih. Kar zadeva najljubše motive, je to zagotovo krajina, še posebej pa voda v vseh oblikah. In vrtnice, ki so mu zelo pri srcu.

Kinopredstave za upokojence

V Mestnem kinu Ptuj je jeseni zaživel projekt Filmska čajanka, ki enkrat mesečno, in sicer v dopoldanskem času, povabi upokojence na posebno filmsko projekcijo. Projekcijam sledi še druženje ob čaju in piškotih v avli kina, kjer obiskovalci poklepetajo o filmu ali pa čem drugem. Prve projekcije so bile zelo dobro obiskane, na klepetih ob čaju je slišati same pohvale.

Posebne programe za upokojence imajo tudi drugi člani Art kino mreže Slovenije, to je združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije (http://artkinomreza.si). Ljubljanski Kinodvor že vrsto let organizira Filmska srečanja ob kavi, Mestni kino Metropol v Celju v sodelovanju z univerzo za tretje življenjsko obdobje upokojencem ponuja abonma Srebrno platno, v Slovenj Gradcu v sodelovanju z univerzo za tretje življenjsko obdobje Kulturni dom Slovenj Gradec izvaja program Kino ob kavi, v Mestnem kinu Domžale je starejšim namenjen Filmski dopoldanski abonma. Drugi člani združenja pa upokojencem ponujajo popuste pri nakupu vstopnic in abonmajev. (M. L., fotografija: arhiv Mestnega kina Ptuj)

Tretje leto teče, odkar v ljubljanskih Mostah deluje ljudska kuhinja Pod strehco in zagotavlja tople obroke tistim, ki si jih doma le težko privoščijo, pa tudi vsem drugim gostom. Da je »ljudska«, pomeni namreč to, da je namenjena vsem ljudem – le da je tu poleg dobre hrane pomembna še solidarnost. Naslov ne pomeni, da si dva razdelita hrano z enega krožnika, pač pa tu velja načelo: če je eden, sta sita dva – tisti, ki plača polno ceno obroka, prispeva v socialni sklad, iz katerega so financirani obroki za socialno ogrožene.

Na fotografiji iz leta 1923 je Franc Klugler (1843–1925), delovodja pri gradnji južne železnice Dunaj–Trst. Fotografijo hrani njegov pravnuk Janez Zadravec iz Ljubljane.

Kostanjevica je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja zelo razgibano mesto. Na fotografiji so igralci iz igre Divji lovec. Med njimi so sorodniki Marije Grlovič iz Kostanjevice, teta Fani Penca in stric Jože Kavčič, ki sta igrala glavni vlogi, ter oče Ivan Kavčič.

Gardni poročnik Franc Bezjak iz Markovcev pri Ptuju se je leta 1938 poročil z izvoljenko Anico. Zakon je trajal le tri leta, saj je leta 1941, ko so nemške sile napadle Jugoslavijo, padel. Fotografijo hrani nečakinja Marija Toplak s Ptuja.

Ljudska univerza Celje vabi upokojence na začetni tečaj računalništva, ki bo v sredo, 15. februarja 2017.

 Tečajniki se bodo podrobneje seznanili z delovanjem osebnega računalnika, s pisanjem, oblikovanjem in shranjevanjem besedil, ustvarili bodo elektronski naslov in se naučili pošiljati elektronsko pošto ter se naučili iskati informacije po svetovnem spletu.

 Tisti, ki osnove računalništva že poznajo, bi pa radi nadgradili svoje znanje pa se lahko udeležijo nadaljevalnega tečaja, ki bo potekal istočasno.  Naučili se bodo urejati težja besedila, shranjevati fotografije in urejati albume, kopirati besedila iz interneta ter še bolj koristno uporabljati elektronsko pošto.

 Jutri, 28. januarja, bomo že desetič zapored obeležili evropski dan varstva osebnih podatkov. To je priložnost za premislek o tem, ali v vsakdanjem življenju dovolj dobro varujemo svojo zasebnost. Ali v trgovini brez pomisleka izpolnite anketo, ki zahteva naslov in telefonsko številko, v zameno za manjše darilo? Ali ste pripravljeni povedati svoje podatke celo po telefonu ali jih poslati po elektronski pošti, da bi sodelovali v nagradni igri? V tem primeru se ne smete razburjati, če boste domov dobivali reklamno pošto ali vas bodo z raznimi ponudbami klicali po telefonu. 

Prvega februarja bodo začele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Največja novost je ta, da upravičencem do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, ki imajo v lasti stanovanje ali hišo, katere vrednost ne presega 120.000 evrov ne bodo več vpisane zaznambe na njihovih nepremičninah, prav tako svojcem ne bo treba te pomoči vračati.

 Trenutno varstveni dodatek prejema manj kot 11 tisoč starejših, le 13 med njimi jih ima v lasti nepremičnino, ki je vredna več kot 120 tisoč evrov. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakujejo, da bo vloge v prihodnjih dneh vložilo vsaj še pet tisoč ljudi, ki so do varstvenega dodatka upravičeni. Svetujejo jim, da to storijo še v januarju, saj bodo v tem primeru prvo nakazalo prejeli že februarja.