Preprečevanje nastajanja odpadkov je poleg preusmerjanje odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje, eden ključnih elementov za manjše onesnaževanje okolja, je glavno sporočila dvodnevne konference Zero Waste Europe, ki je potekala zadnji konec tedna v aprilu v Ljubljani.

Zero Waste Europe združuje devetnajst nacionalnih organizacij (v Sloveniji je to  Društvo Ekologi brez meja, poleg občin Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Log Dragomer, Bled in Gorje), lokalne skupnosti, podjetja in posameznike iz vse Evrope. Konferenca je otekala v Ljubljani, ki letos nosi naziv, Zelena prestolnica Evrope 201. Je namreč prva evropska prestolnica z največjim deležem ločeno zbranih odpadkov - kar 65 odstotkov v letu 2015, do leta 2025  pa želijo povečati  ločeno zbiranje na 78 odstotkov. Statistično gledano, vsak prebivalec na leto ustvari manj kot 150 kilogramov mešanih ostankov, tistega torej, kar ne reciklirajo ali kompostirajo.

 Predsednik republike Borut Pahor in predsednik odbora za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Primož Jamšek sta podelila državno nagrado in priznanja za prostovoljstvo za leto 2015.  Državno nagrado je prejela Terezija Novak, ki se je s prostovoljstvom seznanila že kot članica Gasilskega društva Loče in Rdečega križa Slovenske Konjice. Pozneje je v Društvu upokojencev Loče prevzela delo tajnice, kmalu pa je  začela delovati še kot koordinatorka programa Starejši za starejše. Kot piše v utemeljitvi nagrade, se je usposobila za delo in k dejavnosti pritegnila še 15 somišljenikov, na katere je prenašala znanja in izkušnje. Ob prejemu nagrade je citirala misel nekdanjega ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta "naredi kar moreš, s tistim, kar imaš, kjerkoli si že", ki je, kot je dejala, napisana prav za prostovoljstvo.

 Minitrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je včeraj javnosti predstavilo belo knjigo o pokojninah. Čeprav je pokojninska reforma iz leta 2012 učinkovita, pa je po mnenju ministrice Anje Kopač Mrak cilj teh sprememb dolgoročna finančna vzdržnost pokojninskega sistema, in zagotavljanje ustreznih pokojnin tudi za tiste, ki se bodo upokojevali po letu 2020 (takrat naj bi po načrtih ministrstva spremembe začele veljati). Spremembe, zajete v belo knjigo, naj bi pravzaprav veljale za tiste, ki se šele zdaj zaposlujejo ali celo še študirajo.

 Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letos praznuje 60. let. Jubilej bi radi praznovali z donatorji in prostovoljci, ki so leta 1955 postavljali temelje letovišča in tudi z otroki, ki so tu prvič letovali že naslednje leto, in še vsa naslednja.

Ste s svojim prostovoljnim delom ali donacijo pomagali sto tisočem otrok sanjati svoje sanje? Ste eden od stotih, katerega sanje so zrasle med počitnicami na Debelem rtiču? Ste eden od prvih pacientov, ki so bili na zdravljenju, zaradi astme ali drugih pljučnih obolenj? Pridružite se praznovanju 12. junija ob 11. uri na Debelem rtiču!

V Krki, enem naših največjih in najuspešnejših podjetij, so med 4. in 10. aprilom že petič zapored uspešno izvedli teden humanosti in prostovoljstva.  V teh letih so slogan Tudi dobrodelnost je del nas razširili med številne sodelavce, saj jih je letos sodelovalo 1361, to je četrtina zaposlenih v Sloveniji. Prvič pa so se akciji pridružili tudi sodelavci v podjetjih in predstavništvih v tujini in sicer v Ruski federaciji, na Poljskem, Češkem, Madžarskem, v Ukrajini, Nemčiji, Turkmenistanu, Španiji in Srbiji.

Podari glasbilo muzeju

V Narodnem muzeju Slovenije med drugimi dragocenostmi hranijo najstarejše glasbilo na svetu – piščal iz Divjih bab, ki je stara 60.000 let. Zanimiva je tudi zbirka glasbil in glasbenih avtomatov, ki jo želijo posodobiti, zato vabijo k sodelovanju vse, ki doma hranijo kakršno koli staro glasbilo. Prinesite ga v Narodni muzej, kustos ga bo pregledal, zapisal bo vse znane podatke ter mu določil starost, poreklo, material … Če ga boste podarili muzeju, ga bodo pokazali na muzejski razstavi in objavili v strokovni publikaciji. Kdor pa želi glasbilo obdržati, mu bodo v muzeju svetovali, kako ga pravilno vzdrževati in hraniti. Z vašim dovoljenjem ga bodo fotografirali, dokumentirali in uvrstili v virtualno razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

Naše stanovanjske potrebe in želje se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. V mladosti potrebujemo malo več kot le posteljo, s širjenjem družine je prostora vedno premalo, v poznih letih bi zadostovala že garsonjera … A marsikdaj v (pre)velikem stanovanju ali hiši ostaneta le zakonca ali celo en sam družinski član. Stroški so visoki, denarja za vzdrževanje in popravila nikoli ni dovolj, konec koncev tudi pospravljanje in čiščenje z leti postajata vse težji.

Selitev v dom starejših občanov ali oskrbovano stanovanje je v starosti najpogostejša zaradi poslabšanja zdravja. Za prodajo hiše ali večjega stanovanja in selitev v manjšo enoto pa se starejše generacije le težko odločijo. Čeprav postanejo bivalne površine prevelike, težko dostopne in mnogokrat predrage za vzdrževanje – torej bolj v breme kot v užitek in korist – se težko ločijo od zidov, ki so jih pogosto sami zgradili in katerih lastniki so. Saj veste, da Slovenija spada v sam svetovni vrh po lastništvu nepremičnin, kar 90 odstotkov starejših je lastnikov stanovanj ali hiš.