Z včerajšnjim odprtjem slikarske razstave Stanka Sadjaka iz Šmihela pri Pliberku se je v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše (DCA) v Ljubljani začel »Avstrijski teden«. Ves teden v prostorih  DCA na Tržaški in Gosposvetski ulici potekajo dogodki, tako ali drugače povezani z Avstrijsko Koroško. Natančnejši program preberite na naslovu: www.dca-ljubljana.org.

Med drugim bo v petek, 20. marca, ob 10.30 uri, v DCA na Tržaški ulici Bernard Sadovnik govoril o današnjem položaju koroških Slovencev. Naj omenimo, da je bil Sedovnik na nedavnih lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem izvoljen za župana Globasnice. Poleg Franca Jožefa Smrtnika, ki že drugi mandat županuje v Železni Kapli-Beli, sta zdaj dva župana iz vrst koroških Slovencev.

 Turistično društvo Tuhinjska dolina v nedeljo, 22. marca 2015, med 10. in 16. uro prireja 10. velikonočni sejem. Vabljeni ljubitelji tradicije, rokodelskih izdelkov in domačih dobrot, saj se bodo predstavila različna društva in spretni posamezniki.

Na stojnicah pred termami Snovik ne bo manjkalo domačega kruha iz krušne peči, potic, peciva, medu, rezancev, kisa, likerjev, pa tudi sira, skute in suhih mesnih izdelkov … 

Skupaj z učenci OŠ Šmartno v Tuhinju boste lahko izdelovali okraske z velikonočnimi motivi in si ogledali izdelovanje košev in košar ter drobnih izdelkov iz lesa, pletenje copat in predpražnikov iz ličkanja, pletenje nogavic iz domače volne, kvačkanje prtov ter izdelovanje pirhov in velikonočnih butaric. Izdelki bodo tudi na prodaj.

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana s 117 oskrbovalkami pomaga že več kot 600 ostarelim meščanom bodisi osebni higieni, gospodinjskih opravilih ali pri ohranjanju socialnih stikov z okoljem. Do socialne oskrbe so upravičene osebe, ki niso sposobne za popolnoma samostojno življenje (starejši od 65 let, kronični bolniki, invalidi, hudo bolni otroci ali otroci z motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirano varstvo).

Ker mestna občina Ljubljana prispeva kar 80 odstotkov za kritje stroškov socialne oskrbe na domu, uporabniki storitev ali njihovi svojci plačajo 3,43 evra na uro med tednom, 4,46 evra ob nedeljah, med prazniki pa 4,63 evra.

Dolgoživost, ki naj bi bila ena izmed temeljnih prednosti sodobne družbe, ima tudi neprijazno stran, ki tako posameznike, družine in vso družbo postavlja pred nove izzive. Med najbolj perečimi je zagotovo povečanje števila bolnikov z demenco in drugimi težkimi obolenji, povezanih s starostjo. Družbe, ki ravnajo odgovorno in se zavedajo, s čim vse se bodo v prihodnje ukvarjale, pravočasno pripravljajo politike in ukrepe, da bodo odgovorile na nove izzive, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Hkrati prizna, da nas že krepko priganja čas – pa Evropa tudi – pri pripravljanju tako pomembnih ukrepov, kot sta nacionalna strategija zdravega staranja in sistem dolgotrajne oskrbe.

Marca spet Škofjeloški pasijon

V Škofji Loki bodo po letu 2009 spet pripravili Škofjeloški pasijon. Izvirno dramsko besedilo, ki ga je med leti od 1715 do 1727 zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald, je najstarejše, v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku in z režijskimi opombami. Procesijo trinajstih figur, povzetih po svetopisemskih besedilih, uprizarja več sto nastopajočih na različnih prizoriščih v srednjeveškem mestnem jedru.

Otrok na fotografiji iz leta 1907 je Franc Vavtar iz Sodražice z mamo Magdaleno in staro mamo. Nekdaj so namreč tudi dečke oblekli v oblekice. Fotografijo hrani njegova hči Olga Bregar.

 Ivan Schweiger je kot mlad fant odšel v Ameriko, ko pa se je vrnil, je v Črnomlju odprl brivnico. Fotografijo iz leta 1936 hrani njegova vnukinja Branka Švajger.

 Na fotografiji je Terezija Hallner iz Gorč pri Libeličah ali Halnerjeva »muma« (tako so po podjunsko imenovali mamo). Njena pravnukinja Marta Matvoz se spominja, kako jo je kot majhno deklico »guncala« na kolenih in ji pela.

Slikanje jo sprošča

Ela Brus iz Ljubljane se je pred leti na pobudo sina pridružila slikarski skupini pri univerzi za tretje življenjsko obdobje. Bila je čista začetnica, imela je veliko veselja, znanja pa nič. A kot pravi, jo je takoj »potegnilo« v slikanje in v njem vedno bolj uživa. Zdaj si ne zna več predstavljati, da ne bi zvečer, ko ima največ miru, sedla za mizo in slikala. To je njen način sproščanja. Slika počasi in po razpoloženju – včasih uporablja vesele, svetle odtenke, včasih pa na sliki prevladujejo zamolkle barve. Pogosto slika krajine, še zlasti domači Rogatec in njegovo razgibano okolico. Na njenih platnih so velikokrat tudi »železniški« motivi, privlačijo jo zlasti stari vlaki, saj jo spominjajo na očeta, ki je bil strojevodja, in se je z njim pogosto vozila na znamenitem »rogačanu«.