-
MOZIRJE
Pri Društvu upokojencev Mozirje, ki ga vodi Marija Franko, so konec lanskega leta izvedli okroglo mizo na temo starosti, ki je lahko breme, morda pa tudi priložnost za lepše preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Terezija Plaznik je med drugim povedala, da so v družbi različne kvalifikacije, kaj pomenijo starostniki in upokojenci zanjo. A po njenih besedah starejši praviloma prinašajo veliko dobrega v družine, mlajšim in zaposlenim, saj marsikdaj omogočajo sobivanje, varujejo otroke in se prostovoljno vključujejo v različne krajevne aktivnosti. Terezija Plaznik je kot vodja projekta Starejši za starejše predstavila delovanje omenjenega projekta.
-
Kako do dobrega spanca?
Kot otrok in tudi kot odrasel sem vedno dobro spal. Z vselitvijo v ljubljanski dom starejših v Črnučah pa se mi je vsa ta idila porušila, čeprav je to v bistvu udoben hotel s prijaznim in ustrežljivim osebjem in skrbnim zdravstvenim varstvom. Zvečer nisem mogel zaspati in sem skoraj vsako noč prebedel tudi do četrte ure zjutraj. Ker sem se zavedal, da nujno potrebujem spanje, sem se odločil in začel sistematično iskati rešitev.
Za pomoč sem najprej zaprosil medicinsko sestro Katarino. Mojo prošnjo je vzela z razumevanjem in najprej pregledala položaj moje postelje. Ugotovila je, da ni najprimernejši, in posteljo sva tako dolgo prestavljala po sobi, dokler nisva ugotovila, da je najboljši položaj v kotu, kjer imam glavo obrnjeno na sever in pogled na balkonska vrata. Zaprosil sem tudi za pregled pri domskem zdravniku, ki je ugotovil, da sem letom primerno zdrav (imam jih že 87), sicer s povišanim pritiskom in oteženo hojo, kar tudi vpliva na težje spanje. Priporočil mi je dve vrsti tablet. Po zaužitju zelo močne uspavalne tablete sem resnično dobro spal, vendar sem se naslednji dan slabo počutil, zato jih nisem več jemal. Baldrimed 450 pa jemljem vsak večer pred spanjem še zdaj, in kot ugotavljam, mi pomaga. Baldrijan je kot zdravilo za živce znan že stoletja in ga tudi sodobno zdravstvo ceni in upošteva.
-
Februarja, ko so noči še hladne, je že pravi čas, da načrtujemo prve zasaditve in se pripravljamo na setev vrtnin in dišavnic. Odločimo se lahko za neposredno setev na gredo ali pa sadike vzgojimo v zavarovanem prostoru, od koder jih pozneje presadimo na prosto, kjer bomo vrtna tla v naslednjih dneh primerno obdelali in pognojili.
Za setev, vzgojo in presajanje sadik uporabimo specialno zemljo bio plantella start za setev in pikiranje. Za hitro kalitev priporočamo, da se substrat nikoli v celoti ne presuši. Po pikiranju sadike zalijemo z vitaminskim kompleksom bio plantella vita, ki stimulira ukoreninjenje in okrepi rastlino.
Zeolit za razstrupljanje telesa
Zeolit je naravni mineral, ki nastaja z mešanjem vulkanske lave s podzemnimi alkalnimi vodami. Zaradi posebnih lastnosti ga po svetu vse bolj uporabljajo za krepitev zdravja, saj velja za odličen antioksidant.
Obstaja več različnih vrst zeolitov, od katerih je najbolj znan klinoptilolit, ki ima veliko absorpcijsko moč in veliko kapaciteto ionske izmenjave. Njegova posebna struktura z razpredenimi tuneli in votlinami deluje kot spužva, ki nase veže težke kovine (še posebej svinec, živo srebro, kadmij in arzen), pesticide, herbicide, mikotoksine oziroma aflatoksine in druge strupe, ki so v njegovi bližini. Zeolit nase veže tudi amonijak in posledično razbremeni jetra, zaradi sposobnosti nevtralizacije pa se zmanjša tvorjenje prostih radikalov v želodčno-črevesnem traktu. Telo dobi več energije za gradnjo celic in regeneracijske procese. Toksini, ki jih zeolit na poti skozi telo ujame, se po navadi izločijo iz telesa v štiriindvajsetih urah. Sočasno zeolit telesu dovaja življenjsko pomembne minerale in koristne ione. Telo je sposobno vsrkati samo toliko ionov in samo tiste minerale, ki jih resnično potrebuje, odvečni minerali se iz telesa izločijo, zato ni nevarnosti za predoziranje.
-
ZDUS zahteva demografski rezervni sklad
Prebivalstvo v evropskih državah se stara in Slovenija žal ni izjema. Zaradi pričakovane daljše življenjske dobe je ustanovitev demografskega rezervnega sklada nujna, posebej za prihodnje generacije upokojencev.
Sklad bo namreč zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Zveza društev upokojencev Slovenije si že od uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da bo v dveh letih po njegovi uveljavitvi sprejet še zakon o delovanju in financiranju demografskega rezervnega sklada, prizadeva za njegovo ustanovitev. Čeprav bi moral zaživeti že z letošnjim januarjem, ga še vedno ni. Po zakonu o slovenskem državnem holdingu naj bi se Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d.
Zakaj naj uživamo maščobne kisline omega 3?
V našem telesu je ravnovesje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 potrebno za optimalno rast in razvoj še posebej možganov, oči, živčevja ter za ustrezno ravnovesje vnetnih procesov v organizmu. Obe vrsti spadata med esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da jih telo samo ne more zgraditi, pač pa jih moramo vnesti s hrano. V običajni prehrani, ki vsebuje meso, sončnično olje, premalo pa je zelenjave in rib, hitro zadovoljimo potrebo po maščobnih kislinah omega 6, ne pa tudi po omega 3.
Med maščobnimi kislinami omega 3 sta najpomembnejši alfa linolenska kislina (ALA), iz katere v omejenem deležu telo lahko tvori dokozaheksanojsko kislin0 (DHA), in eikozapentanojska kislina (EPA). ALA najdemo v živilih rastlinskega izvora (laneno seme, orehi, konopljino seme in njihova olja, nekatera zelenolistnata zelenjava, nekatere morske alge). Glavni vir DHA in EPA so ribe, predvsem mastne, in njihova olja ter prehranski dodatki, med njimi tudi krilovo olje.
-
Marušo in Lucijana Skoka iz Ljubljane smo spoznali – kje drugje kot na izletu! Sta zgovoren in zabaven par in že na prvi pogled se opazi njuna povezanost in uglašenost, predvsem pa ljubezen do življenja in želja po doživetjih. Našla sta se v zrelih letih in odkrila, da sta kot ustvarjena drug za drugega.
Oba sta Ljubljančana, vendar se v mladosti nista poznala, čeprav sta živela v bližini, on na Viču, ona pa na drugi strani železniške proge, v Rožni dolini. »Sem pa hodil rabutat sadje k njim,« se nasmeje Lucijan. »Pa tudi jaz sem slišala za fanta z motorjem, ker pa je bil deset let starejši, se nisva poznala,« pove še Maruša. Za motorje ga je navdušila mama že v ranem otroštvu, še hrani fotografijo, na hrbtno stran katere je njegov oče zapisal, da se takrat štiriletni Lucijan »zelo zanima za tehniko, posebno za motorje«. »Moja mama je bila prava atrakcija, ko se je kmalu po koncu druge svetovne vojne vozila z motorjem. Oba sva imela rabljena stara horexa regina, jaz 350 ccm, ona pa 400 ccm, s prikolico. Kor študent sem tudi nekaj malega dirkal. Vožnja z motorjem je zame nekaj najlepšega!«
-
30 novih oskrbovanih najemnih stanovanj
Nepremičninski sklad PIZ, d. o. o., je na javni dražbi Stanovanjskega sklada RS kupil objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji v stanovanjski soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani. V objektu, ki obsega klet, pritličje in štiri nadstropja, je 14 enosobnih stanovanj (35 do 39 m2), 13 dvosobnih stanovanj (40 do 59 m2) in 3 dvosobna stanovanja s kabinetom (68 do 71 m2). Stanovanja so arhitekturno prilagojena starejšim, imajo balkon, ložo ali teraso in shrambo.
-
Pletenje
Mladinska knjiga Založba, 24,97 evra
Pletenine so spet modne, zato se pletenja loteva vse več ljudi. Sodobni priročnik bo prišel prav tako tistim, ki pletilk še nikoli niso imeli v rokah, kot izkušenim mojstrom oziroma mojstricam. Začetniki bodo dobili vse osnovne informacije: katere pletilke naj izberejo za katero vrsto pletiva, naučili se bodo nasnuti, dodajati, snemati in zazankati petlje, brati vzorce, izdelati šal v osnovnih tehnikah … Teh je v priročniku nazorno in s fotografijo predstavljenih kar 250. Izkušenejši pa se bodo lotili izdelovanja žepov in gumbnic, vpletanja dodatkov, prepletanja cvetličnih intarzij, pletenja norveških in drugih zahtevnejših vzorcev …
-
Kdaj medicina in zdravilstvo z roko v roki?
Z boljšo komunikacijo in ozaveščanjem bolnikov, zdravnikov in zdravilcev bi pridobili vsi, je bilo slišati na okrogli mizi, ki jo je organiziral Zavod Viva, na njej pa so sodelovali strokovnjaki z obeh področij in tudi uporabniki zdravilskih metod.
Pri nas je namreč področje zdravilstva zelo neurejeno, nimamo ustrezne zakonodaje, težave so že s poimenovanjem (uporabljajo se izrazi: komplementarna, alternativna, integrativna medicina). Medtem ko imajo v tujini na medicinskih fakultetah katedre za tovrstni študij, na velikih klinikah pa oddelke za zdravljenje, recimo z metodami tradicionalne kitajske medicine in podobnimi metodami, pri nas študenti medicine o tem nič ne slišijo ne na dodiplomskem niti na podiplomskem študiju. Ministrstvo za zdravje nima registra zdravilcev ali zdravilnih metod, zato seveda ni nadzora, do nedavnega so zdravniki izgubili licenco, če so se ukvarjali še z zdravilstvom …
