-
MIRNA
V Društvu upokojencev Mirna že od leta 1999 deluje mešani pevski zbor. Še daljšo tradicijo pa ima prireditev Za Mirno z ljubeznijo, saj so jo novembra lani izpeljali že petintridesetič, poleg tega so jo posneli in naredili DVD, da bo ostal trajen spomin. Ob tem so se spomnili, da so pred časom s podobno prireditvijo z naslovom Pozdrav z Mirne ... (izbranemu kraju) obiskali blizu 30 slovenskih krajev, sedemkrat pa so gostovali zunaj meja Slovenije. (Besedilo in fotografija: Tone Kotar)
-
Vodnik po človekovih pravicah
Na spletnem naslovu www.clovekovepravice.si najdete Vodnik po človekovih pravicah, spletno orodje za pravno samopomoč. Vodnik na razumljiv način pojasnjuje, katere pravice in obveznosti imamo na različnih področjih družbenega življenja, na primer v družinskih razmerjih, na sodiščih in tudi med policijskim pridržanjem ali v azilnih postopkih. Z njim se lahko naučimo prepoznavati, uveljavljati in braniti svoje pravice v konkretnih situacijah, kar prispeva k preprečevanju njihovih kršitev, spodbujanju enakosti in trajnostnega razvoja ter krepitvi sodelovanja v demokratičnih procesih.
-
Ali vam primanjkuje železa?
Slabokrvnost oziroma pomanjkanje železa v telesu vpliva na slabšo kakovost življenja, povečuje tveganje srčno-žilnih zapletov, otežuje zdravljenje kroničnih bolezni, zmanjšuje kognitivne funkcije, obenem poveča tveganje za nastanek demence. Najpogostejši vzroki pomanjkanja železa so osiromašena prehrana, neučinkovita absorpcija železa v tankem črevesu ter večje izgube krvi. Če ste pogosto utrujeni, se težko zberete in imate kratko sapo, pogoste okužbe, sindrom nemirnih nog ali težave s požiranjem, se posvetujte z osebnim zdravnikom. Na pomanjkanje železa kažejo tudi bledica, krhki nohti, bolečine v prsih in pospešen srčni utrip. Pomanjkanje železa je mogoče uspešno zdraviti. Več informacij je na voljo na www.anemija.si.
Plemeniti ljudje odprtih src in rok
Med nami je veliko ljudi, ki opazijo živo bitje v stiski, ki ne premišljujejo dolgo, pač pa ukrepajo takoj. Že 28 let revija Naša žena/Ženska v akciji Ljudje odprtih rok išče, predstavlja in se vsaj simbolično zahvali tistim, ki so v družbi pustili neizbrisno sled s svojim humanitarnim delom in skrbjo za okolje. Oziroma tistim, ki z dobrodelnostjo včasih premikajo meje mogočega in se trudijo, kot je povedala nekdanja dolgoletna odgovorna urednica Marta Krpič, »da na svet gledajo tudi s srcem, ne le z očmi, s katerimi vidimo zgolj zunanjost, ne pa vsebine«.
Ne odlašajte, prijavite nasilje
Kakršna koli oblika nasilja, ki temelji na zlorabi moči ene osebe nad drugo, pomeni poseg v osnovne človekove pravice. Žal pa podatki različnih institucij kažejo, da se je med epidemijo covida-19 povečalo nasilje za štirimi stenami.
Vendar pa v nevladnih organizacijah ocenjujejo, da kar dve tretjini primerov nasilja v družini nista prijavljeni – ali iz strahu ali ker je toleranca do takega ravnanja še vedno prevelika. Zato opozarjajo, da nasilje ni osebna težava posameznice in ni stvar zasebnih ali družinskih odnosov, ampak je nedopustno in kaznivo dejanje, ki ga ne smemo le nemo opazovati.
-
Upokojena zdravnica, publicistka in predavateljica Metka Klevišar velja za gospo, ki pozorno posluša življenje. In ker zna dobro poslušati, zna tudi dobro pripovedovati, zato so njene knjige, časopisne kolumne in objave na družbenih omrežjih zelo brane. Njeni zapisi nas spodbujajo, da na vsakdanjik – z vsemi njegovimi tegobami vred – pogledamo z druge strani. Prepričana je, da je vsak naš dan dragocen in se ga moramo veseliti. Zato predlaga: ne odlagajmo življenja na jutri. Vsak dan uresničimo tisto, kar se nam zdi v tistem trenutku pomembno, preberimo kaj, pokličimo koga, razmislimo o čem. Predvsem pa se potrudimo videti tisto, kar je lepo.
-
Zdravniki ugotavljajo, enako pa kažejo tudi svetovne raziskave, da moški slabše skrbijo za svoje zdravje in težko priznajo, da je z njimi morda kaj narobe. Tudi ob izrazitih težavah, kot so dolgotrajen kašelj, pogosto uriniranje in motnje erekcije, odlašajo z obiskom zdravnika. Pogosto jih k temu spodbudijo šele njihove partnerke.
Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena zlasti pri zdravljenju rakavih obolenj. Pri moških so najpogostejši pljučni in kožni rak ter rak debelega črevesja, redkeje jih ogrožata rak sečnega mehurja ter rak penisa ali mod, na prvem mestu pa je pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi rak prostate. Naši zdravniki na novo odkrijejo okoli 1600 primerov na leto, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem, poleg tega pa je število vsako leto za dva odstotka višje. Približno 400 moških pri nas vsako leto umre zaradi raka prostate.
-
Razgibavanje v dobri družbi
Ne glede na mraz, sneg ali dež ljudje, oblečeni v oranžno, telovadijo vsako jutro ob 7.30. To so člani Društva Šola zdravja, ki redno telovadijo ob vsakem vremenu zunaj na prostem, tudi na snežnih površinah (dokaz je fotografija ene od domžalskih skupin). Več kot 5600 jih je že, skupine delujejo v 89 občinah. Telovadijo po metodi »1000 gibov« in s preprostimi vajami, primernimi za vsakogar, v pol ure razgibajo vse telo. Pridružite se jim še vi. Razgibali se boste, družili z novimi prijatelji (seveda po predpisanih ukrepih) in še znižali si boste račun za ogrevanje, saj udeležencev tudi doma ne zebe, ker so začeli dan z razgibavanjem, pravijo v Šoli zdravja. Če v vašem kraju skupine »oranževcev« še ni, pa bi jo želeli imeti, pokličite društvo na tel. št.: 059 932 066 ali pišite na e-naslov: info@solazdravja.si.
Urbani prostor naj bo dostopen vsem
Imamo samo en prostor in tega si delimo vsi je moto projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Osnovni cilj je iskanje ustreznih prilagoditev, s katerimi bi osebam z različnimi oviranostmi zagotovili enakovredno dostopnost v okolju, prometu in pri komunikaciji, s tem pa večjo samostojnost.
Vsakdo izmed nas si želi, da bi bil čim bolj neodvisen. In dokler smo zdravi in gibčni, marsikdo niti ne pomisli, kako skrbno morajo številni gluhi in naglušni, slepi in slabovidni ter gibalno ovirani načrtovati vsako pot od doma. Enako velja za starejše občane in tudi družine z majhnimi otroki. Pri tem morajo upoštevati, ali bodo lahko uporabili javni prevoz, kako dostopne so stavbe, ki jih nameravajo obiskati, ali jih bodo ustavile stopnice ali pa bodo na cilj lahko prišli z invalidskim (ali otroškim) vozičkom, ali so ob poti dostopna...
Z medgeneracijsko solidarnostjo nad predsodke
Starizem, kot z eno besedo imenujemo predsodke, stereotipe, zapostavljanje in diskriminiranje v zvezi s starostjo, je nesprejemljiv, saj je škodljiv tako za posameznike kot družbo v celoti. Pri iskanju rešitev se moramo osredotočiti na vseživljenjski vidik, ki nam pomaga razumeti, da se človek stara že od rojstva, torej ne šele v poznejših letih. Eno najboljših orodij za preseganje stereotipov o staranju pa je medgeneracijska solidarnost.
To je ključno sporočilo mednarodne konference Človekove pravice za vse starosti – Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom. V sklopu slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije jo je v sodelovanju z organizacijo AGE Platform Europe in Zvezo društev upokojencev Slovenije pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Čeprav je bilo v zadnjih letih sprejetih kar nekaj dokumentov o pomenu aktivnega in zdravega staranja ter človekovih pravic v starosti, od poročila ZN o starizmu, Zelene knjige o staranju Evropske komisije do Deklaracije o staranju, ki jo je podpisal predsedujoči trio EU (Portugalska, Nemčija in Slovenija), ostaja dejstvo, da je starizem razširjen v institucijah, politikah in celo zakonodajah po vsem svetu ter ima resne posledice na kakovostno življenje in preživljanje starosti.
