-
Na fotografiji je Michael (Miha) Stojan, po domače Anžicov, z Bohinjske Bele kot avstro-ogrski vojak. Za božič leta 1912 jo je kot razglednico poslal sestri Fani, ki je tedaj živela pri družini Albrecht v Trstu. Žal je leta 1914 v vojni padel. Fotografijo hrani njegova nečakinja Jelka Zupan z Bleda.
Junija leta 1948 je šla k birmi v Polhovem Gradcu Angelca Turšič iz Ljubljane, takrat je bila Angelca Gabrovšek, po domače Tišlerjeva, z Briš. Na fotografiji, ki jo skrbno hrani, je s svojo botro Ivano Kovač iz Dolenje vasi.
-
Kaj je na sliki?
Odgovor pošljite do 15. februarja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz januarske številke: Na fotografiji je spodnji del stare »singerice« (šivalnega stroja Singer).
Darilo prejme: Martina Janc, Šentjernej.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
V kateri evropski državi so ženske dobile volilno pravico šele februarja 1971?
Odgovor pošljite do 15. februarja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz januarske številke: Staro slovensko ime za januar je prosinec (prosi dobro letino, saj je proso z obiljem zrnc davni simbol blaginje).
-
Neža Maurer, Liljana Jarh: V pesmih je moje življenje
Ob nedavni devetdesetletnici Neže Maurer je izšla njena poetična biografija. Zapis ni kronološki, pač pa se jezik pesništva izmenjuje z opisi dogodkov ali ljudi, spomin, čeprav mnogokrat pomanjkljiv in nezanesljiv, pa z literarnim ustvarjanjem. Avtorico knjige s pesnico povezujeta več kot štiridesetletno prijateljstvo in duševno sorodstvo, zato pravi, da je knjiga poklon njeni poeziji in njej, njenemu zaupanju v moč ljubezni ter iskanju svobode, ki ustvarja prostor za umetnost. Vsebino bogatijo izbrane pesmi, saj kot pravi pesnica: V pesmih je moje življenje. Ne kakor se je zares dogajalo, temveč kakor sem ga občutila. (Založba Pivec, 29,90 evra)
-
- Ljubljana je bila pred dvesto leti središče visoke diplomacije. Tu je potekal drugi kongres Svete alianse, zveze držav, ustanovljene po Napoleonovem porazu. Od 10. januarja do 22. maja leta 1821 so tu sestankovali ruski car Aleksander I. in avstrijski cesar Franc I., neapeljski kralj Ferdinand IV. ter še okoli 500 ministrov in predstavnikov Prusije, Francije, Velike Britanije in nekaterih italijanskih držav. Kongres je povezoval knez Metternich, avstrijski državni kancler. Domačini in prišleki od vsepovsod so uživali v številnih družabnih dogodkih, dogajanje sta popisala Ivan Tavčar v romanu Izza kongresa in Mira Mihelič v romanu Cesta dveh cesarjev.
-
Nagradno vprašanje: Koliko odstotkov manj plastike vsebuje embalaža losjona NIVEA Naturally Good?
Novi losjoni za telo NIVEA Naturally Good globinsko vlažijo kožo do 48 ur in vsebujejo 98 odstotkov sestavin naravnega izvora. So čudovitega vonja in imajo lahko teksturo. Plastenke so izdelane iz 50 odstotkov manj plastike kot druga embalaža Niveinih losjonov, zato so tanjše in lažje, plastenko pa lahko zvijemo od dna proti vrhu. Losjon, ki vsebuje tudi oves, je namenjen suhi do zelo suhi koži.
-
LENDAVA
V Društvu upokojencev Lendava se je pred dvajsetimi leti zbrala peščica žensk z željo, da bi si krajšale čas, se družile in izmenjavale življenjske izkušnje. Druženje ob kvačkanju in vezenju je počasi preraslo v poslanstvo ohranjanja bogate dediščine naših prednikov. Da bi bile vezenine strokovno izdelane, so kot mentorico za ljudsko umetnost povabile naprej Olgo Jandl, nato pa Marjeto Horvat, ki sta jim z velikim veseljem posredovali svoja znanja vezenja. Članice so se naučile pravilno izbirati materiale, motive in tehnike vezenja.
-
Zadnje leto je kašljanje v javnosti zelo tvegano, saj nas hitro obsodijo, da hodimo naokrog okuženi z novim koronavirusom. V resnici pa je kašelj pogost, saj je to ena od obrambnih strategij organizma za čiščenje dihalnih poti.
Sluznica v dihalih ves čas izloča sluz, ki jo migetalke na celicah sluznice potiskajo proti grlu. Da sluz, na katero se lepijo še razni mikroorganizmi in tujki, odstranimo iz dihalnih poti, pokašljujemo. Seveda pa je kašelj lahko znak bolezni dihal (suh kašelj je recimo pogost pri virusnem bronhitisu in pljučnici), gripe, oslovskega kašlja ter refluksa oziroma zatekanja želodčne kisline v požiralnik, pri čemer kisla vsebina draži bolnika v grlu in ga sili na kašelj. Kašelj se lahko pojavi kot eden od neželenih učinkov zdravil, zlasti tistih za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, ki spadajo v skupino ACE-inhibitorjev. Včasih se razvije kot živčna reakcija na stres. H kašlju nas silijo tudi presuh zrak v prostoru in različni alergeni, lahko je kriv tujek, ki ga mimogrede vdihnemo, ali cigaretni dim.
Pametna ura lahko reši življenje
Sodobna tehnologija, ki se uporablja za varovanje na daljavo, nam lahko zelo olajša življenje v starosti. Različne tipke, zapestnice, ure ali obeski s senzorji gibanja uporabniku zagotavljajo večji občutek varnosti in samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih, saj ob morebitnem padcu ali drugi nezgodi hitro prikličejo pomoč.
Tovrstne naprave so namenjene ljudem, ki živijo sami ali sami preživijo nekaj ur na dan ali noč. Tudi kroničnim bolnikom, ki se jim lahko stanje nenadno poslabša, osebam z demenco, ki izgubljajo orientacijo, pa tudi tistim, ki se težje gibljejo in jih je strah padca. Prav pridejo tudi starejšim, ki bivajo v oskrbovanih stanovanjih ali domovih starejših občanov. Obenem pa imajo manj skrbi njihovi bližnji, saj lahko hitro preverijo, ali je z njihovim svojcem vse v redu.
-
Dvajsetletnica »skladišča znanja«
Največja spletna enciklopedija Wikipedia je januarja praznovala 20. obletnico. Ustanovil jo je ameriško-britanski podjetnik Jimmy Wales. V dveh mesecih so ustvarili nemško in švedsko različico, sledile so druge, med njimi že februarja 2002 tudi slovenska.
Wikipedia je sedma najbolj obiskana spletna stran na svetu, na kateri je kar 55 milijonov člankov, ki jih prispevajo prostovoljci, tako strokovnjaki kot laiki. Dostopna je že v 309 jezikovnih različicah, ki so neodvisne, članki so oblikovani samostojno in niso le prevodi. Kritiki pa dodajajo, da vsebuje premalo informacij o ženskih temah in državah v razvoju.