-
Nagradno vprašanje: Katero organsko sestavino vsebuje micelarna voda NIVEA Naturally Good?
Pot do lepe in zdrave kože obraza se začne s temeljitim čiščenjem kože zjutraj in zvečer. Micelarna voda NIVEA Naturally Good z organsko alojo nežno, a učinkovito očisti kožo ter odstrani ličila. Vsebuje 98 odstotkov sestavin naravnega izvora in le dva odstotka umetnih za stabilnost in varnost formule. Za popolnoma svežo, čisto in navlaženo kožo, ki lahko diha.
Odgovor na nagradno vprašanje nam skupaj s svojimi podatki do 15. aprila pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Nagradna igra april«.
-
Ne mine dan, kaj dan, ura, da ne bi nekaj delali z rokami. Toliko del bi lahko našteli, da bi bila knjiga o ročnih delih in delih z rokami nasploh zajetna in obsežna. Zato so se v fotografski skupini Primorski škljoc Društva upokojencev Ajdovščina odločili, da bodo fotografirali roke. Navdih so dobili že s sodelovanjem na fotografskem natečaju Z ročnimi deli si krajšamo čas, ki ga je organizirala Komisija za tehnično kulturo pri Zdusu. Tema je spodbudila še večje zanimanje in nastale so številne fotografije, ki jih je osem fotografov marca pokazalo na razstavi z naslovom Roke v avli Ljudske univerze Ajdovščina. (N. V., fotografije: Primorski škljoc).
-
Dobrodošlo zdravljenje doma
Slovenskim bolnikom so v večini dostopna vsa sodobna biološka zdravila. So varna in učinkovita, še posebej pa lajšajo življenje kroničnih bolnikov, ker si jih lahko sami aplicirajo doma. Kot so poudarili na novinarski konferenci o prihodnosti biološkega zdravljenja, imajo s takimi terapijami dobre izkušnje bolniki z revmatičnimi obolenji, multiplo sklerozo in migreno.
Možnost, da si lahko sami vbrizgajo zdravilo, in to na daljše obdobje, številni bolniki sprejmejo z navdušenjem. Na ta način si prihranijo marsikatero pot do ambulante (nekateri morajo po odmerek zdravila vsak mesec ali celo na dva tedna) in tako tudi stroške. Zdravljenje je preprostejše s peresniki, ki vsebujejo že pripravljeno zdravilo, a se bolniki hitro naučijo pravilno aplicirati zdravilo tudi z injekcijami. Tako mnogi bolniki pridejo v ambulanto le na reden kontrolni pregled, v vmesnem času pa so z medicinsko sestro ali zdravnikom v stiku po telefonu ali elektronski pošti, občasno tudi videokonferenci. Bolnikom z migreno je že nekaj časa na voljo program Telemigrena, na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor pa že več kot pet let uporabljajo »MS-telefon«, po katerem bolniki z multiplo sklerozo hitro dobijo odgovore na svoja vprašanja.
-
Dnevi odprtih vrat v DCA
V Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana (DCA) želijo preseči osamo, v katero nas je prisila epidemija koronavirusne bolezni. Zato vas vabijo, da se v dneh od 6. do 9. aprila 2021 med 8. in 14. uro oglasite na kateri od sedmih lokacij DCA v Ljubljani. To so: Gosposvetska 4, Povšetova 20, Puhova 6 za Bežigradom, Tržaška 37 na Viču, Kunaverjeva 6-8 v Šiški, Pot k ribniku 3a na Rudniku in Zaloška cesta 267 v Zalogu.
Na dnevih odprtih vrat vam bodo razkazali prostore in vam predstavili, kaj vse počnejo v dnevnih centrih. Seznanili vas bodo tudi z več kot 70 dejavnostmi, ki v zadnjem letu potekajo prek spletnih aplikacij (zdaj tudi telovadijo na daljavo, čeprav pogrešajo druženje, kot je na fotografiji). Brez skrbi se jim lahko pridružite tudi tisti, ki spletnih aplikacij ne znate uporabljati, saj vas bodo naučili. V sodelovanju z Društvom Duh časa pa bodo pomagali tudi tistim, ki računalnika še nimate. Več informacij dobite na tel. št.: 01 534 40 26 ali 051 664 810 ali na e-naslovu: dca@dca-ljubljana.org.
-
Raziskave kažejo, da je uporaba spletnih storitev v Sloveniji pod povprečjem držav Evropske unije. Še posebej med starejšimi, saj po lanskih podatkih kar 44 odstotkov slovenskih upokojencev, starih od 65 do 75 let, nikoli ni uporabljalo interneta (povprečje v EU je 33 odstotkov). V tej starostni skupini je največ takih, ki sodobnih tehnologij ne znajo uporabljati ali pa ne prepoznajo njihove uporabnosti. Uporaba novih tehnologij namreč starejšim prinese boljšo obveščenost, olajša mnoge obveznosti (naročanje na zdravniške preglede, oddajanje napotnic, nakupovanje po spletu, spletno bančništvo, sporazumevanje na daljavo …), omogoča dostop do različnih vsebin, hkrati pa tudi neodvisnost in boljšo vključenost v družbo.
Ne prevroče, a nikar ne premrzlo
Pred hudo poletno vročino lahko bivanjske prostore zaščitimo s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim zračenjem (daljše zračenje v hladnejših urah dneva, ponoči in zjutraj) in z boljšo izolacijo stavb. Če je v stanovanju prevroče, se vsaj za nekaj ur umaknimo v hladnejše ali klimatizirane javne prostore (trgovski center, knjižnica, muzej, cerkev …). Tako zmanjšamo toplotno obremenitev telesa.
Če nam je res prevroče, si priskrbimo klimatsko napravo, a uporabljajmo jo po pameti, kajti velike temperaturne razlike lahko povzročajo zdravstvene težave. Pri uporabi klimatskih naprav namreč marsikdaj grešimo. Pogosto prostor preveč in prehitro ohladimo, nastavimo prenizke temperature, napravo usmerimo neposredno v ljudi, namesto vstran. Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol, srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu … Prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo zraka lahko povzroči poslabšanje astme in podobnih obolenj. Še posebej so za te razlike občutljivi starejši ljudje, bolniki in otroci.
Dobro ustno zdravje pripomore k boljšemu splošnemu zdravju
Pred svetovnim dnevom ustnega zdravja (20. marec) so zobozdravniki opozorili, da se posledice epidemije poznajo tudi na zdravju zob, saj je v tem času najbolj pešala preventivna dejavnost. Šolski zobozdravniki so že opazili več karioznih zob in bolezni dlesni. Izpostavili so tudi pomen družinskega zobozdravnika, ki pozna bolnikov zgodovino in tudi družinske bolezni.
Zdravniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s stomatološko sekcijo in sekcijo pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in študenti dentalne medicine pripravila projekt ustno zdravje. Z njim želijo prebivalce ozaveščati o pomenu preventive pri zagotavljanju ustnega zdravja in o pomenu ustnega zdravja za splošno zdravje. Pri tem opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje.
Človek je več kot le potrošnik
Sodobni človek živi v coni udobja in neredko v napačnem prepričanju, da nalezljivih bolezni, za katerimi so nekoč ljudje množično umirali, ni več. A epidemija nove koronavirusne bolezni nam je pokazala, kako nemočni smo proti naravi, ki ima vedno svoj prav, meni zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi avtorica 60 knjig in obsežne enciklopedične izdaje monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, dva zvezka sta že izšla, tretji je tik pred izidom.
-
MALEČNIK
Likovna skupina Društva upokojencev Malečnik je lani jeseni praznovala deseto obletnico obstoja. Člani so se vmes malo menjavali, zdaj so v skupini Vid Kelbič, Frida Ploj, Vinko Kaloh, Biserka Stergar, Vida Škof, Irena Sedič, Nenad Marinović, Dragica Centrih, Marija Duh in Martin Podhostnik. Že od začetka je njihov mentor Branko Duha, likovni pedagog in restavrator.
V desetih letih so pripravili več kot šestdeset razstav svojih del, dvakrat so sodelovali na likovnih razstavah PZDU Maribor. Redno se udeležujejo Zdusovih likovnih kolonij v Izoli in Rogaški Slatini ter likovnih kolonij v Žalcu in Murski Soboti, občasno v Lenartu. Od junija 2016 pa tudi sami organizirajo dvodnevne likovne kolonije Srečanje likovnih prijateljev, na katere vabijo ljubiteljske slikarje iz vse Slovenije. Marca in aprila 2018 so po tradicionalnih motivih poslikali trideset panjskih končnic za učni čebelnjak na posestvu Sončni raj v Vodolah. Lani so sodelovali na prvem likovnem natečaju za odrasle Mariborčanka, ki ga je pripravil JSKD, Območna izpostava Maribor.
-
Človek ni otok
Znanost je pomembna bolj kot si mislimo, saj nas (med drugim) brani pred zavajanjem in neresnicami. Tudi zato SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost že od leta 2006 let pripravlja Teden možganov, v katerem na poljuden način osvešča javnost o osebnih in družbenih koristih raziskovanja živčevja. Letos bo prireditev potekala od 15. do 19. marca pod naslovom Človek ni otok, namenjena pa bo raziskovanju odnosov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni bodo vsi dogodki (predavanja, delavnice, pogovori ipd.) potekali na spletu, spremljate jih lahko na: https://www.sinapsa.org/TM ali https://www.facebook.com/teden.mozganov/