-
BREŽICE
Dogodkom ob Dnevu za spremembe, ki ga je v maju že 12. leto zapored organizirala Slovenska filantropija, se je pridružilo tudi Društvo upokojencev Brežice. V sklopu programa Starejši za starejše so skupaj z Glasbeno šolo Brežice stanovalcem brežiškega doma upokojencev pripravili glasbeni dogodek. Nastopila sta profesor glasbe Niko Ogorevc, ki je zapel nekaj ljudskih pesmi ob spremljavi na klasični harmoniki, ter eden izmed učencev na popularni »frajtonarici«. Še prej so vodja programa Ana Kalin, podpredsednica DU Brežice Milka Cizelj, direktorica doma upokojencev mag. Valentina Vuk in brežiška podžupanja Mila Levec stanovalcem zaželele obilico zdravja. Stanovalci, ki so bili v varni medsebojni fizični razdalji zbrani na balkonih in oknih ter pred domom, so nastop nagradili s ploskanjem. (Besedilo in fotografija: Saša Pohar)
-
Metka Klevišar: Utrinki vzporednih svetov
Več kot pet tisoč sledilcev na družbenem omrežju Facebook vsako jutro čaka nov zapis upokojene zdravnice in publicistke. To so kratka razmišljanja »iz življenja«, o vsakdanjih dogodkih, srečanjih, spominih. V knjižici pa so izbrani zapisi urejeni v ritmu letnih časov, kar simbolizira življenjski cikel. Bralce pomirjajo, tolažijo ali navdihujejo, ker zna avtorica najti kaj lepega in dobrega tudi v obdobju težkih preizkušenj. (Celjska Mohorjeva družba, 18,90 evra)
-
Fotografija je nastala leta 1940, ko je imel Frane (Franc) Drolc iz Motnika eno leto. Kasneje je bil profesor slavistike in dolgoletni vodja študijske knjižnice v Kranju, vodil je tudi lektorat za slovenske študente na celovški univerzi. Fotografijo je poslala njegova sestra Marina Drolc.
Na fotografiji je Matija Tacer z Gubnega na Kozjanskem. Med prvo svetovno vojno, natančneje leta 1916, je s fronte poslal razglednico s svojo sliko domačemu župniku Jakobu Ravterju iz fare Pilštanj ter se mu priporočil za srečno vrnitev domov. Fotografijo hrani njegova hči Štefanija Amon.
-
Slovenija je skupaj s še devetimi državami (Poljsko, Češko, Slovaško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto in Ciprom) 1. maja 2004 vstopila v Evropsko unijo.
Petega maja se spominjamo 200. obletnice smrti francoskega cesarja Napoleona Bonapartea, ki je leta 1804 postal francoski cesar.
Lekarnar John Pemberton iz ameriške države Georgia je 8. maja 1886 iz izvlečkov koke, kofeina in sodavice zvaril rjav napitek, ki je predhodnik popularne kokakole.
-
Shane O’Mara: Hvalnica hoji
Zdravila imajo pogosto neželene učinke. Gibanje jih nima, zato si to koristno in blagodejno početje za telo in dušo privoščite v čim večji meri, svetuje avtor, priznani irski nevroznanstvenik. Prepričan je celo, da bi morali zdravniki začeti pisati recepte za hojo za izboljšanje osnovnega zdravja posameznika ali kolektivnega zdravja in dobrega počutja. V priročniku spoznavamo mehaniko, lepoto in številne blagodejne učinke hoje. Ugodno namreč vpliva na srce, kosti, mišice, držo in telo nasploh, izboljša razpoloženje in nam pomaga rešiti marsikatero življenjsko vprašanje.
-
Čemu služijo vratca na tej nenavadni škatli?
Odgovor pošljite do 18. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz aprilske številke: Na fotografiji je čajnik z gorilnikom, ki je omogočal, da je vsebina ostajala topla.
Darilo prejme: Helena Frelih, Železniki.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
Kako se imenuje dišeča travniška cvetica, ki jo ponekod poznajo tudi kot gospejine solzice, gozdni zvonček, jurjevko ali binkoštnico?
Odgovor pošljite do 18. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz aprilske številke: V Ljubljani je bil hud potres 14. aprila 1895.
Rokodelcev epidemija ni ustavila
Rokodelstvo je skoraj edina dejavnost, ki je v društvih upokojencev zadnje leto potekala nemoteno, le da na drugačen način. Rokodelke in rokodelci ustvarjajo v svojem domačem okolju, mnenja in nasvete si izmenjujejo na daljavo prek videokonferenc, izdelke pa z veseljem pokažejo na družabnih omrežjih. Seveda pa komaj čakajo, da si bodo njihove razstave v okviru društev ali pokrajinskih zvez obiskovalci ogledali v živo.
Kot pravi Branko Suhadolnik, predsednik Komisije za tehnično kulturo pri Zdusu, jim je kljub omejitvam zaradi epidemije uspelo izvesti nekatere dogodke s področja rokodelstva, fotografije in varnosti v prometu. Tako so v februarju in marcu izvedli tri predavanja na daljavo o novostih v cestnem prometu. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili Radu Jeromlju z Agencije za varnost prometa.
-
NAZARJE
Župani šestih občin Zgornje Savinjske doline so po skupnem dogovoru nabavili tri električne avtomobile za brezplačne prevoze upokojenih občanov. Ti imajo pogosto težave, ko morajo po opravkih, k zdravniku, v lekarno ali trgovino, pa nimajo lastnega prevoza ali ne vozijo, nimajo svojcev, imajo slabe dohodke, povezave z javnim prevozom pa so slabe. Zdaj se bodo lahko dogovorili za prevoze z vozniki prostovoljci, ki so se v velikem številu javili za pomoč pri prevozih.
Avtomobile so aprila prevzeli od Zavoda Zlata mreža. Eno vozilo si bosta delili dve občini, na primer nazarska bo delila avtomobil z Občino Rečica ob Savinji. Uporabljali jih bodo zlasti za prevoze tistih občanov, ki jih obiskujejo prostovoljci programa Starejši za starejše, ki poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. Prevozi so na razpolago od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, po potrebi tudi zunaj tega časa.
Pripombe k načrtu okrevanja države po epidemiji
ZDUS
Zdus kot največja nevladna organizacija združuje okrog 200.000 članic in članov in predstavlja 620 tisoč upokojencev in upokojenk. Ravno ti so bili največje žrtve epidemije covida-19, saj je bilo pri nas med umrlimi več kot 2.060 (skoraj 48 odstotkov) stanovalcev domov za starejše. Zato so v Zdusu skrbno proučili načrt za okrevanje in odpornost države po epidemiji in vladi posredovali stališča in pripombe.
Predvsem so prepričani, da je nujno sprejeti tri temeljne zakone, in sicer o dolgotrajni oskrbi (z uveljavitvijo januarja 2022), zdravstveni reformi in pokojninski reformi. Nepovratna sredstva iz Evropske unije morajo biti namenjena programom s področja zdravstva in socialnega varstva ter dolgotrajne oskrbe, predvidene naložbe v javno zdravstvo pa morajo zaobjeti vso Slovenijo, so prepričani v Zdusu.