Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v ponedeljek, 19. oktobra, začenjajo v ambulantah območnih enot cepiti proti gripi. Cepljenje je priporočljivo zlasti za kronične bolnike, osebe stare 65 let in več, nosečnice, majhne otroke, stare med 6 do 23 mesecev, ter osebe z izjemno povečano telesno težo.

Za te osebe cepljenje proti gripi v sezoni 2020/2021 v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cepljenje priporočajo tudi osebam, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. To še posebej velja za zdravstvene delavce in sodelavce, zaposlene v domovih starejših občanov ter druge nujne službe, so izpostavili.

 Revmatične bolezni so zelo raznolike, od osteoartroze, s katero se sooča skoraj vsak starejši od 60. let, precej pogostega revmatoidnega artritisa, ankilozirajočega spondilitisa (AS), za katerim obolevajo predvsem mladi in ga nakazujejo hude bolečine v križu, do vnetja srednje velikih žil, ki ga diagnosticirajo v povprečju dvema bolnikoma na leto. Nekateri revmatični bolniki pa imajo še druge pridružene bolezni (luskavico, vnetje oči, vnetno črevesno bolezen). Kljub temu pa lahko bolniki z revmatskimi boleznimi živijo kakovostno in polno življenje. K temu pripomore čim hitrejša diagnoza bolezni, zdravljenje in zdrav življenjski slog bolnikov – zlasti gibanje in fizioterapevtska vadba ter zdrava prehrana.

 Drugo soboto v oktobru obeležujemo svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ki letos poteka pod sloganom: »Moja oskrba, moje udobje.« Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana in Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo (SZPHO) pozivajo, da naj paliativna oskrba tudi med pandemijo, kljub težjim pogojem dela, poteka čim bolj nemoteno še naprej. Kot družba ter zdravstveni in socialni sistem moramo poskrbeti za zagotavljanje dostojanstva in potreb umirajočih tudi v tem obdobju

Kljub epidemiji covid-19, ko so na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) uvedli prepoved obiskov, so ves čas omogočali slovo svojcem umirajočih. Na  Oddelku za akutno paliativno oskrbo so med epidemijo zagotavljali podporo svojcem večinoma preko telefonskih pogovorov ali v obliki kratkih srečanj v času obiskov. Da bi zagotovili čim boljšo podporo bolnikom v domačem okolju, so jih preko telefona »pregledovali«, jim svetovali, poslušali, jih podpirali, predvsem pa redno spremljali. Marsikdo je potreboval le ustrezno podporo (prilagoditev terapije, pogovor, nasvet zdravniku na terenu).

 Skoraj milijarda ljudi po svetu ima duševno motnjo, vsakih 40 sekund nekdo umre zaradi samomora, depresija pa je vodilni vzrok za bolezen med otroki in mladimi, je poudaril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru. Zdaj postajajo vidne posledice pandemije na duševno zdravje ljudi, številne skupine, ki že imajo motnje, tvegajo, da se jim bo stanje še poslabšalo, če ne bo ustreznega ukrepanja, je posvaril.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opredeljujejo duševno zdravje kot pozitiven odnos do sebe in drugih, sposobnost uspešnega soočanja z izzivi, pozitivno samopodobo, visoko samospoštovanje, občutek moči in optimizma. Pandemija covida-19 je pomembno spremenila svet, kar je pri številnih vplivalo na počutje in duševno zdravje, so izpostavili.

 Ste vedeli, da je iz tako imenovanih invazivnih rastlin mogoče izdelati marsikaj koristnega? Iz japonskega dresnika, robinije in zlate rozge izdelujejo papir, iz izvlečkov japonskega dresnika in plodov octovca pridobivajo barvila, uporabna sta tudi za izdelovanje preparatov za zatiranje polžev in drugih vrtnih škodljivcev, iz topinamburja in štrbonclja pa se da skuhati okusne jedi.

Z kaj vse še lahko uporabimo te rastline, boste izvedeli na 3. festivalu uporabe invazivnih tujerodnih rastlin, ki bo  potekal v sredo, 7. oktobra, med 10. in 17. uro, na Bregu v Ljubljani. Ogledali si boste lahko vzorce lesa invazivnih tujerodnih drevesnih vrst in iz njih narejene izdelke ter se seznanili z barvnimi premazi, ki so narejeni na osnovi ekstraktov iz teh rastlin. Prikazali bodo analizo dveh tipov biološkega reaktorja, kjer potekajo metabolne pretvorbe, in mobilno platformo za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki je prejela priznanje Fakultete za upravo na natečaju Premik naprej 2020.

 V sklopu 18. Koroških kulturnih dnevov vas vabimo na razstavo Nežike A. Novak in koncert mešanega pevskega zbora iz Pliberka.

V Galeriji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je odprta razstava keramičnih del Nežike A. Novak z naslovom »Šepet zemlje / Erdgeflüster«.

Nežika Agnes Novak, rojena 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, je nekaj časa študirala arhitekturo na Tehnični univerzi na Dunaju, leta 1990 je opravila mojstrski izpit keramičarke v Celovcu. Kot svobodna keramičarka živi in deluje v Beli pri Železni Kapli. Od 1990 je imela dvajset samostojnih razstav v Avstriji in Sloveniji in je sodelovala na petnajstih skupinskih razstavah. Na razstavi, ki je na ogled do 10. oktobra, med 12. in 18. uro  v galeriji  na Trgu francoske revolucije 3, predstavlja 25 svojih del.

Nujno je dvigniti zavedanje prebivalcev o pomenu ustnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih, opozarjajo zobozdravniki ob začetku preventivne akcije za boljše ustno zdravje. Namesto v marcu, ob Svetovnem dnevu ustnega zdravja, so jo pripravili jeseni. Izpostavljajo zlasti  osebno odgovornost vsakega posameznika za svoje ustno zdravje.

Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice,  Stomatološka sekcija in Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalni inštitut za javno zdravje in študenti dentalne medicine so skupaj pripravili nazorna informativna gradiva in videoposnetke za vsako generacijo posebej. Dostopna so na povezavi:

 Če vas zanima, kako so se kolesa skozi čas prilagajala naši uporabi in kakšne izume je bilo potrebno razviti, da so postala enostavna za vsakdanjo uporabo, si oglejte potujočo razstavo o razvoju kolesa kot prevoznega sredstva na Slovenskem. V prostorih občine Žiri je na ogled do 7. oktobra, v prostorih občine Gorenja vas - Poljane od 8. do 15. oktobra in  v Sokolskem domu Škofja Loka od 16. do  23 oktobra.

Razstavo so pripravili  v LAS loškega pogorja v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, na podlagi študije, ki je bila izdelana v okviru projekta »E-nostavno na kolo«. Izsledki raziskave so predstavljeni na petih panojih, obiskovalcem pa je  na voljo tudi brošura, ki temo predstavlja bolj podrobno.

 »Lahko je naporno, obenem pa zelo prijetno, če znaš živeti na kmetiji. Seveda ne gre brez dela, prav tako pa moraš najti čas za sprostitev,« pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki povezuje kmetice, ženske in dekleta na podeželju. Na družinski govedorejski kmetiji v Zasavju se ukvarjajo tudi s pridelavo in predelavo mleka, obenem je zaposlena na biotehniški fakulteti, že 16 let je dejavna v zvezi, tretji mandat kot predsednica. Ob svetovnem dnevu kmetic (15. oktobra) smo se z njo pogovarjali o tem, kakšen je položaj kmečkih in podeželskih žensk in ali jim delo na kmetiji omogoča ekonomsko neodvisnost in socialno varnost.