Sam sebi pravi »pesmar«. Je pa Vlado Kreslin veliko več, skladatelj, pisec besedil in poezije, književni avtor, igralec pred kamerami in na odru, ki že več kot 40 let pušča izjemen pečat v slovenski glasbi. Ustvaril je 15 albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, ker mu je uspelo imenitno povezati trdi rock, hripav bariton in nežno petje z lirično občutenostjo poezije in panonskim duhom.

Naučil nas je prekmurskih besed, njegovi koncerti so razprodani, poslušajo ga stari in mladi, v mestu in na podeželju, intelektualci in preprosti ljudje, saj so njegove pesmi hvalnica svetu in življenju.

POLETNI FESTIVALSKI UTRIP

Na Ptuju bosta oba poletna meseca napolnjena s pisano paleto kulturnih dogodkov, med njimi sta Festival Arsana z mednarodno glasbeno zasedbo, različnimi glasbenimi zvrstmi od klasike do jazza, vokalne in instrumentalne glasbe in mednarodni festival Art Stays, ki se je uveljavil zlasti na področju likovne umetnosti. Prvič bo na Ptuju Poletna noč, gala koncert slovenske popevke s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTVS (15. julija). Tradicionalno ostajajo v programu Ptujska poletna noč z glasbo, kulinariko in druženjem, avgustovski Dnevi poezije in vina, Kino brez stropa in XVI. rimske igre, ko nastopijo gladiatorji, senatorji in drugi Rimljani.

Kultura

To je vodilo Mete Krese, ker razume fotografijo kot dokument sedanjosti in preteklosti, ki nas lahko opominja, spodbuja k razmisleku ali odstira tisto, česar ne vidimo ali ne želimo videti, ker vladajočim v svetu ni uspelo in jim ne uspeva rešiti številnih strahot in krivic ali pa so jih odrinili na obrobje. S svojimi fotografijami piše presunljive in kritične zgodbe ter opozarja na stiske najbolj ranljivih v svetu. Temeljito jih raziskuje in zna ustvarjalno povezati v celoto, ki nosi humano sporočilo: mar mi je.

Mednarodni baletni festival Plesne noči

Posvečen je življenju in delu baletnega velikana Rudolfa Nurejeva ob trideseti obletnici njegove smrti. V petih dneh se bo zvrstilo več baletnih predstav, med njimi dve tuji gostovanji, Don Kihot Narodne opere in baleta iz Sofije (na fotografiji ), sledil bo baletni triptih SNG Maribor Myth, Rain Dogs, Aperture avtorjev Gaja Žmavca, Johana Ingerja in Edwarda Cluga, Kdo neki tam poje Narodnega gledališča Beograd. Zadnji dan festivala bo na sporedu uspešnica ljubljanske baletne hiše Veliki Gatsby koreografa Lea Mujića.

Kultura

Igralec, režiser, performer in tudi pisec, nekdanji novinar, likovni in plesni kritik Niko Goršič je na gledališki in kulturni sceni že več kot 50 let. Ustvaril je vsaj 200 vlog, skoraj 40 režij, bil na približno 300 festivalih v 34 državah. Sodeloval je z več kot 40 gledališči pri nas in v tujini, prejel 35 nagrad in priznanj. Zadnji dve desetletji kot igralec in režiser obnavlja kulturno paralelo od Bolgarije, Slovaške, Severne Makedonije, Črne gore, Hrvaške do Slovenije. Je dober poznavalec in sopotnik zgodovine slovenskega sodobnega gledališča.

Praznovanje 70. obletnice Mestnega muzeja Idrija

Poleg nje zaznamujejo še 60. obletnico upravljanja Partizanske bolnice Franja ter 45. obletnico ustanovitve oddelka muzeja v Cerknem. »Začetki mestnega muzeja, ki ga je januarja 1953 ustanovil tedanji Ljudski odbor občine Idrija, so tesno povezani z obnovo in predstavitvijo dediščine idrijskega rudnika živega srebra, njegova vsebinska zasnova pa je bila že od začetkov bistveno širša in je poleg rudarstva vključevala tudi področja geologije, zgodovine, narodnoosvobodilnega boja in etnografije na Idrijskem in Cerkljanskem, skozi sedem desetletij pa se je njegova razvejana dejavnost le še širila,« je pojasnil direktor muzeja Miha Kosmač. Maja bodo na idrijskem Mestnem trgu postavili urbano razstavo o delovanju muzeja, ki bo gostovala še v Cerknem in Pivki.

Kultura

Slovensko muzikološko društvo je mag. Moniki Kartin pred kratkim podelilo Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo. Josip Mantuani velja pri nas za začetnika muzikologije, Monika Kartin pa je zapustila neizbrisno sled svojega dela, kjer koli že ga je opravljala. Naj bo v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je bila vodja programa resne glasbe in baleta, ali v Slovenski filharmoniji kot umetniška direktorica, kulturna atašejka v Berlinu, ustanoviteljica glasbene agencije Allegro in profesorica klavirja, s čimer se ukvarja zdaj. Osvetlili bomo nekaj zanimivosti iz njenega pestrega delovnega življenja. Začnimo z nagrado.

Dve novi kreativni turistični poti

Turistični poti Pot mladega vojaka na soški fronti ter Mostovi in nabrežja Ljubljanice so razvijali več let v sklopu Creatours, enega od številnih evropskih projektov iz programa Adrion, s številnimi partnerji, v teh primerih z Urbanističnim inštitutom RS, Fundacijo Poti miru v Posočju ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Po pojasnilih vodje projekta z inštituta in arhitekta Boštjana Cotiča so želeli vzpostaviti nove povezave za manj znane in obiskane kraje ter poiskati odgovor na centralizacijo in prezasedenost trenutne turistične ponudbe, kar predstavlja globalno težavo. Obe novi poti vas popeljeta iz mestnih središč v naravo, lahko si ju ogledate sami, z vodstvom ali virtualno.

NAŠ POGOVOR

Nadja Velušček je bila profesorica slovenščine in italijanščine na srednjih šolah v Novi Gorici in (stari) Gorici. Že od otroštva jo je zaznamovala meja, ki je postala tudi osrednja tema njenih dokumentarnih filmov, za katere je prejela več uglednih nagrad. Ustvarja jih skupaj s hčerko Anjo Medved, ki je diplomirala iz režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Je ženska z izostrenim posluhom za dogajanja v današnjem svetu. Ni ji vseeno, kaj se dogaja in kakšen svet bomo zapustili potomcem.

120 let Pokrajinskega muzeja Maribor

Ob praznovanju predstavljajo zgodbe o 120 predmetih z območij, ki jih pokriva muzej. Muzej na leto obišče okrog 170.000 ljudi. Ta mesec se je začel projekt Gremo mi po svoje, pri katerem sodeluje šest mariborskih javnih zavodov, ki bodo ovrednotili pomen le-teh v kulturnem življenju Podravja. Že zdaj pa vzbujata pozornost projekt Mesec mode v muzeju in instalacija Grajski vas gledajo, ki predstavlja najeminentnejše kose iz zbirke oblačilne kulture. To je ena najpomembnejših zbirk muzeja, saj obsega 10.000 kosov. Dogodki ob častitljivi obletnici bodo sledili do konca leta. Že aprila pa bo koncert skladb Franza Liszta, s katerim muzej zaznamuje osrednji glasbeni dogodek Maribora v 19. stoletju.