Kdaj je ugodnejša upokojitev – letos ali prihodnje leto?
Dobro je vedeti | november '23
Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Za konec letošnjega leta lahko napovemo že prej kot v zadnjih nekaj letih, ko smo lahko šele v decembru z večjo verjetnostjo napovedali ugodnejši datum upokojitve. Po trenutno znanih podatkih in napovedih je za vse – tako za moške kot ženske – ugodnejša upokojitev v prihodnjem letu 2024.
Še o vdovski in deli vdovske pokojnine
Na uredništvo se je obrnila bralka, ki je v julijski Vzajemnosti prebrala prispevek o ponovni uvedbi zagotovljene vdovske pokojnine, ni pa zasledila, da je predvideni dvig dela vdovske pokojnine s 15 odstotkov na 25 odstotkov. Njena starostna pokojnina z 38,4 leta pokojninske dobe znaša 762,70 evra, in ko se je leta 1999 upokojila, je bila to povprečna starostna pokojnina. V teh letih je zelo padla. Njen mož je imel 30 let delovne dobe in je že 32 let pokojni. Za skupnih 68 let delovne dobe znaša njena pokojnina le 846,38 evra, zato sprašuje, ali je to pošteno, in želi, da se to področje pravičneje uredi. Odgovarja generalni direktor Zpiza Marijan Papež.
Ponovna uvedba zagotovljene vdovske pokojnine
Za ponovno uvedbo zagotovljene vdovske pokojnine upravičencem do lastne in vdovske pokojnine si prizadevam že od leta 2017. V letu 2011 sem nasprotoval ukinitvi te pravice, a žal neuspešno. Zato sem zadovoljen, da je vlada v zakonodajno proceduro posredovala predlog ZPIZ-2S, ki med drugim predvideva ponovno uvedbo zagotovljene vdovske pokojnine.
Najprej bom predstavil ureditev tega instituta v preteklosti, potem pa pojasnil, kaj pomeni predlagana ureditev in kje vidim, da jo je treba dopolniti. Svet zavoda je na junijski seji sprejel sklep, kaj bi bilo treba ob uvedbi te pravice upoštevati.
-
Poleg predloga sprememb ZPIZ-2S, ki se nanaša na zagotovljeno vdovsko pokojnino, sta bila za letos in drugo leto sprejeta tudi začasna ukrepa za zagotovitev boljšega gmotnega položaja upokojencev z uvedbo zimskega letnega dodatka, ki bo izplačan decembra, in začasno povečanje pokojnin v novembru in decembru v višini 1,8 odstotka, ki pa naj bi veljalo tudi v januarju naslednje leto.
Uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so upravičeni do letnega dodatka, se bo izplačal zimski dodatek v višini 40 odstotkov letošnjega letnega dodatka.
Potrebna je celovita prenova pokojninskega sistema, ne parcialne spremembe
Lani konec avgusta so poslanci stranke SDS v državni zbor vložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2P), s katerim bi želeli zvišati najnižjo pokojninsko osnovo, dvigniti zagotovljeno pokojnino na znesek praga revščine in ponovno uvesti državno pokojnino. Svet zavoda je predlogu nasprotoval, saj je proti parcialnim posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljev sistema. Vlado je pozval, da pristopi k celoviti reformi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Podobne sklepe je svet zavoda sprejel tudi pri nekaterih prejšnjih predlogih sprememb in dopolnitev ZPIZ-2, ki pa so bili kasneje večinoma sprejeti.
Sto let od začetkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja in trideset let zavoda
Dobro je vedeti | december '22
Letos praznujemo kar nekaj pomembnih jubilejev s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pred stotimi leti, leta 1922, je bil razglašen zakon o zavarovanju delavcev, ki je urejal vse vrste zavarovanja za vse delavce v državi, razen zavarovanja brezposelnih oseb. Sledilo je še več pomembnih mejnikov. Med drugim so pred tridesetimi leti, tj. aprila leta 1992, v samostojni Sloveniji uveljavili prvi reformni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ustanovili Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Vpliv odmernih odstotkov na višino pokojnin
Dobro je vedeti | september '22
Najprej je treba pojasniti, da je višina pokojnine odvisna od višine osnove, na primer plače, od katere so bili plačani prispevki, in od dolžine obdobja plačevanja prispevkov. Na višino pokojnine lahko vpliva tudi starost ob upokojitvi v primeru, da zavarovanec oziroma zavarovanka ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev, izpolnjuje pa pogoje za predčasno upokojitev, saj se pri izračunu višine predčasne pokojnine po veljavnem zakonu le-ta zniža za 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti.
Še zadnje usklajevanje pokojnin za nazaj
V državnem zboru je bil 13. januarja sprejet Zakon o dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2L), s katerim urejajo dodatno usklajevanje pokojnin in drugih prejemkov tako, da je višina dodatne uskladitve določena v treh različnih odstotkih glede na leto uveljavitve pravice oziroma upokojitve. S tem zakonom se v celoti odpravljajo zaostanki neusklajevanja pokojnin in drugih prejemkov v obdobju od 2010 do 2015 za več kot štiristo tisoč prejemnikov, ki so bili še prikrajšani. Februarja pa bodo upokojenci in drugi prejemniki deležni še redne uskladitve v višini dobrih štirih odstotkov.
Kdaj se je najbolje upokojiti?
Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu in kolikšna je lahko razlika v višini pokojnine. V zvezi s to odločitvijo je letos situacija še zahtevnejša, kot je bila lani.
Žal ni mogoče točno odgovoriti, ker bo podatek o povečanju neto plač v letu 2021, ki vpliva na višino valorizacijskih količnikov in posledično na višino pokojnine, znan šele februarja 2022, takrat pa je že prepozno za odločitev o upokojitvi: ali 31. decembra 2021 ali 1. januarja 2022. Prav tako še ni jasno, ali bo v decembru izredna uskladitev in v kolikšnem obsegu. Za tiste, ki imajo namen delati vsaj še nekaj mesecev v naslednjem letu, pa ni nobene dileme, da je to ugodnejše kot upokojitev konec letošnjega leta.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v zadnjih tridesetih letih
V tridesetih letih samostojne države Slovenije je bilo nekaj zelo pomembnih mejnikov na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katero se v vlogi vplačnikov oziroma kasneje prejemnikov prej ali slej vključijo skoraj vsi državljani oziroma tudi tujci. Ob treh reformnih zakonih, to so ZPIZ/92 z uveljavitvijo 1. aprila 1992, ZPIZ-1 z uveljavitvijo 1. januarja 2000 in ZPIZ-2 z uveljavitvijo 1. januarja 2013, je bilo še več bolj ali manj bistvenih sprememb in dopolnitev teh zakonov. Največ sprememb in dopolnitev je bil deležen ZPIZ-2. Zadnja sprememba (ZPIZ-2K) je začela veljati prejšnji mesec.