Za socialno varnost od rojstva do smrti
Dobro je vedetiseptember '24Pokojnine
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi in ima zato že od rojstva pa vse do smrti pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti ljudi, najbolj pa upokojencev in invalidov. Zaposleni opravljajo zelo kompleksno, zahtevno in odgovorno delo, ki ga premalo poznamo. Zadnja leta pa se jim obseg dela samo še povečuje.
Med pomembnimi cilji zavoda je kakovostna matična evidenca, ki obsega več zbirk podatkov, in sicer:
Večja disciplina pri plačilu davkov in prispevkov
Dobro je vedetijunij '24Pokojnine
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je na aprilski seji razpravljal o poslovanju Finančne uprave RS (Furs) v preteklem letu. Lani je bilo njihovo delo še posebej uspešno, saj so za pokojninsko blagajno pobrali za 8,8 odstotka več prispevkov kot predlani.
Svet zavoda se zaveda, da je delo, ki ga opravlja Furs, zelo pomembno za uspešno delovanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakaj? Ker je njegova glavna naloga pobiranje davkov, med te pa se po veljavni zakonodaji štejejo tudi prispevki za socialno varnost vključno z obveznim prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Opravlja tudi nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja vseh davčnih obveznosti.
Realna vrednost pokojnin se je zmanjšala
Dobro je vedetimaj '24Pokojnine
O gmotnem položaju upokojencev večkrat govorijo upokojenske in druge nevladne organizacije ter mnogi posamezniki, ki se razglašajo za borce za lepše življenje upokojencev, še zlasti pred volitvami pa o tem veliko govorijo tudi politiki. Ugotavljam pa, da nekateri podatki niso pravilno predstavljani, zato poglejmo, kaj kažejo številke iz letnega poročila pokojninskega zavoda za lansko leto.
Poudarjamo, da gre za povprečne zneske, v katerih so zajete višine pokojnin uživalcev posameznih kategorij, vendar nam tudi ti podatki omogočajo dokaj realno sliko stanja. Res je, da je bila zadnja uskladitev pokojnin, kot nekateri poudarjajo, najvišja do zdaj, toda pri tem ne pojasnijo, da je bila izvedena na podlagi formule, sprejete konec leta 2012 z ZPIZ-2. Sistem usklajevanja pokojnin je bil takrat deležen široke javne razprave in je rezultat sodelovanja mnogih udeležencev.
Lani največ zavarovancev v zgodovini zavoda
Dobro je vedetiapril '24Pokojnine
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na drugi februarski seji razpravljal tudi o letnem poročilu zavoda za leto 2023 in ga ocenil kot zelo uspešno. Poročilo obsega 150 strani, zato se bomo omejili na ključne podatke s posameznih področij poslovanja, kot so financiranje, matična evidenca, uveljavljanje pravic, nakazovanje pokojnin in drugih prejemkov …
Zavod je poslovno leto sklenil z zakonsko zahtevanimi izravnalnimi dohodki in odhodki v višini 7.103.132.165 evrov. V primerjavi z načrtovanimi v finančnem načrtu so bili višji za 0,5 odstotka oziroma za 38,4 milijona evrov in niso presegli s predpisi določenega najvišjega obsega izdatkov za pokojninsko blagajno za leto 2023, ki je znašal 7115 milijonov evrov.
O redni uskladitvi pokojnin in kadrovskih težavah zavoda
Dobro je vedetimarec '24Pokojnine
Na februarski seji je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med drugim odločal o redni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov v skladu s sistemskim zakonom ZPIZ-2, ki velja od 1. januarja 2013. Razpravljal pa je tudi o kadrovskih težavah, v katerih se je znašel zavod.
Zakon ZPIZ-2 natančno določa način in čas uskladitve pokojnin ter elemente, ki jih je treba upoštevati. To poudarjam zato, ker se v javnosti širijo govorice, kot da gre pri letošnji redni uskladitvi za »darilo« upokojencem, ker je uskladitev tako visoka.
Kdaj bo za izgnance delovala pravna država?
Dobro je vedetifebruar '24Ljudje
Te dni posamezne interesne skupine opozarjajo na svoje probleme in delovanje pravne države. Zato želim javnost opozoriti tudi na naš problem, ki ga politiki in organi, ki se sklicujejo na pravno državo, zelo dobro poznajo, saj si za rešitev prizadevamo že desetletja. Izgnanci kljub visoki starosti še vedno nismo obupali, zato bomo še naprej trkali na njihovo vest.
Naj poudarim, da smo izgnanci hvaležni mladi slovenski državi, da ni zatajila zgodovinskega spomina o genocidu, ki ga je med drugo svetovno vojno okupator povzročil slovenskemu narodu. Že leta 1995 je bil sprejet zakon o žrtvah vojnega nasilja, na podlagi katerega smo tudi izgnanci prvič po vojni pridobili določene pravice in jih postopoma začeli uveljavljati.
Za pokojnine prispevali več kot milijardo evrov
Na septembrski seji je svet Zpiza med drugim razpravljal o letnem poročilu Kapitalske družbe za leto 2022. Gre za skrajšan naziv Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ima že dolgo tradicijo in je kapitalsko močna in stabilna družba. Konec lanskega leta je njen kapital znašal 1,1 milijarde evrov, vrednost njenih sredstev pa je dosegla 1,3 milijarde evrov. Lani je v pokojninsko blagajno nakazala 50 milijonov evrov, v 23 letih pa skupaj več kot milijardo evrov.
Kapitalske naložbe predstavljajo domače lastniške finančne naložbe, in sicer naložbe v delnice in poslovne deleže gospodarskih družb, ki jih je Kapitalska družba večinoma pridobila v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. Razvrščene so na strateške, pomembne in portfeljske. Konec lanskega leta so bili po vrednosti med največjimi Krka, Modra zavarovalnica, Petrol, Telekom Slovenije, Luka Koper, Loterija Slovenije, Sava, Hit, Union hoteli. Prevladujejo pa naložbe, v katerih ima Kapitalska družba manj kot 20-odstotni delež lastništva. Takih je bilo lani kar 24 od 32.
Veliko pokojnin je odmerjeno od najnižje pokojninske osnove
Na aprilski seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bili sprejeti tudi sklepi o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2023.
Inštitut najnižje in najvišje pokojninske osnove ima pomembno vlogo pri zagotavljanju solidarnosti pri odmeri pokojnin. Po ZPIZ-2 se zavarovancu pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove, če pokojnina, odmerjena od njegove dejanske osnove, ne dosega zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Od najvišje pokojninske osnove pa se pokojnina odmeri, če odmerjena od dejanske pokojninske osnove presega znesek pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove.
Delež, ki ga v pokojninsko blagajno prispeva državni proračun, se zmanjšuje
Na seji 27. februarja je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med drugim razpravljal o predlogu letnega poročila za leto 2022. Iz poročila je razvidno, da so glavni vir pokojninske blagajne dohodki od prispevkov (80,4 odstotka). Pozitivno je, da število zavarovancev od leta 2013 narašča in je lani prvič v zgodovini preseglo milijon. Lani je bilo povprečno 628.082 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar je za 0,5 odstotka več kot v letu 2021 in gre za eno nižjih stopenj rasti v zadnjih 32 letih.
Zdus in sindikat upokojencev se zavzemata še za izredno uskladitev pokojnin
Naj glede na zadnja dogajanja, ki se nanašajo na zahteve za dvig pokojnin ne glede na sistemske rešitve, najprej pojasnim, da veljavni sistemski zakon ZPIZ-2 pozna dve kategoriji uskladitve pokojnin, to je redno in izredno uskladitev. O obeh je svet Zpiza razpravljal na seji 16. februarja.
Redna uskladitev pokojnin temelji na določbah 105. in 106. člena ZPIZ-2. Zakon jasno določa namen, podlago, rok in osnovo za izvedbo uskladitve. Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti. Izvede se enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. To ugotovi in uradno objavi statistični urad, kar je storil tudi 15. februarja. Upoštevajoč uradne statistične podatke in jasne določbe zakona, znaša izračun odstotka uskladitve od 1. januarja letos 5,2 odstotka: 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače (60 odstotkov od 2,8 odstotka) je 1,68 odstotka in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (40 odstotkov od 8,8 odstotka) je 3,52 odstotka.
