Da ne bo zdrah, napišite oporoko!

Dediščina je mnogokrat vzrok za prepire v ožji in širši družini. Da bi se izognili nesporazumom med sorodniki, je najbolje napisati oporoko, v kateri natančno opredelimo, kaj želimo komu zapustiti. Seveda pa je pogoj za dedovanje premoženje ali po pravniško zapuščina. Pokojnik, ki nima premoženja, ni zapustnik, saj po njem ni česa dedovati.

O dedovanju smo se pogovarjali z Janezom Tekavcem, odvetnikom iz Ljubljane, ki odgovarja tudi na pravna vprašanja bralcev in bralk Vzajemnosti.

Kako se pri nas deduje?

Na dva načina:

- po oporoki (testamentu, izjavi o poslednji volji), ki jo je umrli (zapustnik) pripravil pred smrtjo, ali

- po zakonu, če umrli ni zapustil veljavne oporoke.

Če zapustnik nima dedičev, zapuščina postane državna last. To se zelo redko primeri, saj se dediči (nečaki, pranečaki itd.) po navadi vedno najdejo.

Za dediča velja samo tisti, ki je ob uvedbi dedovanja živ, torej tudi pravkar spočeti otrok, če se le rodi živ.

Kaj štejemo za zapuščino in kaj je premoženje posameznika

Zapuščina so lahko stvari za zadovoljevanje osebnih potreb in interesov posameznika in njegovih družinskih članov (tudi zlatnina), stanovanjske hiše, poslovne stavbe, stanovanja, kmetijska in druga zemljišča, gozdovi in gozdna zemljišča, premičnine (avto, gospodinjski, audio in video naprave ter drugi aparati), pa tudi umetniške stvaritve in avtorske pravice po pokojniku ali pokojnici. Deduje se tudi denar v banki in tisti, ki je naložen v vrednostnih papirjih ali delnicah, prav tako tudi deleži v podjetjih.

Kako poteka postopek dedovanja?

Na matičnem uradu izdajo smrtovnico, ki jo sestavi matičar na podlagi podatkov uradnih evidenc, iz katerih je mogoče razbrati predvsem:

- kdo so potencialni dediči (otroci in zakonec, bratje, sestre itd) ter

- podatke o premoženju.

Matičar vpraša vsaj enega izmed dedičev, ponavadi tistega, ki je plačal pogreb, kaj vse je imel pokojnik v lasti in ali mu je kaj znano, ali obstaja oporoka.

Smrtovnica potem pošljejo sodišču, ki v zapuščinskem postopku povabi dediče, da se izrečejo o zapuščini ter navedejo še morebitno dodatno premoženje, ki ni bilo zapisano v smrtovnici, kakšnega dediča, ki ni bil zapisan v smrtovnici, ali pa prinesejo oporoko, za katero drugi niso vedeli.

Na zapuščinski obravnavi se lahko dediči sporazumejo o delitvi zapuščine.

V tem primeru pred sodiščem sklenejo dedni dogovor.

Če se dediči ne sporazumejo, sodišče s sklepom odloči o delitvi zapuščine.

Če dediči niso usklajeni, kar zadeva veljavnost oporoke, daril, obsega zapuščine, sodišče prekine zapuščinski postopek, dediči pa morajo v pravdnem postopku dokazati veljavnost oporoke in obseg zapuščine.

Je kaznivo, če tisti, ki daje podatke za smrtovnico, zataji premoženje ali, denimo, namenoma ne pove za nezakonskega otroka?

Če posameznik zataji premoženje ali dediča in to stori z goljufivim namenom, lahko gre za kaznivo dejanje Če pa v resnici ne ve za obstoj, denimo nezakonskega polbrata ali polsestre ali še za kako premoženje, pa ne gre za kaznivo dejanje.

Ali dediči vedno sprejmejo dediščino?

Dediči po navadi sprejmejo dediščino, razen, če so dolgovi, ki jih je imel zapustnik, večji od vrednosti premoženja, ki ga je zapustil. Dediči namreč odgovarjajo za dolgove zapustnika do vrednosti podedovanega premoženja.

Kdor želi, se lahko dediščini tudi odpove?

Lahko. To pove na zapuščinski razpravi na sodišču. Lahko pa takšno mnenje izkaže že prej, ko je zapustnik še živ in sicer s posebno izjavo, ki jo podpiše pred notarjem. Tudi svojo željo, da ne želi na sodno obravnavo, lahko izpove pred notarjem.

Kaj pa tedaj, ko kdo ni zadovoljen s sklepom o dedovanju?

Kdor ni zadovoljen, lahko zoper sklep vloži pritožbo, o kateri odloči višje sodišče. Če zna, lahko tožbo vloži sam, sicer pa je dobro, da najame odvetnika.

Vzemimo, da mož umre pred ženo? Kaj je z gospodinjskimi predmeti?

Iz dedovanja so izvzeti zapustnikovi gospodinjski predmeti, če niso večje vrednosti. Ti predmeti gredo avtomatično preživelemu zakoncu, njegovim potomcem in potomcem, ki so živeli z zakoncema v istem gospodinjstvu.

Zapustnik praviloma določi dediča z oporoko, v kateri napiše, da naj določena oseba deduje njegovo premoženje ali njegov ustrezni del: denimo polovico, tretjino itd. Oporočni dedič je lahko kdorkoli - sorodnik, prijatelj, kdorkoli pač.

Kako napišemo oporoko?

Oporoko lahko naredi vsak, ki je sposoben razsojati in je dopolnil vsaj 15 let, in to brez advokata, notarja ali sodišča.

Poznamo več vrst izjav o poslednji volji. Oporoka je lahko:

- Napisana lastnoročno: torej ne s pisalnim strojem ali na računalnik. Če napišete več različnih oporok na roko (ali v drugih oblikah), vedno velja zadnja. Če kasnejša oporoka ne prekliče prejšnje, ostanejo veljavi določila prejšnje, če seveda niso v nasprotju z določili kasnejše. Zato je treba na koncu po lastnoročnem podpisu vedno napisati še datum in kraj.

- Pisna: v tem primeru ni pomembno, kdo jo je sestavil in kako je napisana (na roko ali stroj). Oporočitelj jo mora le lastnoročno podpisati v prisotnosti dveh prič. Hkrati pred njima izjavi, da je to njegova volja, priči pa se zatem tudi sami podpišeta na oporoko. Priča mora biti opravilno sposobna in ne sme imeti nobene koristi od oporoke.

- Ustna: v tem primeru oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno in pred dvema pričama. Ker je ustna oblika izredna oblika oporoke, velja samo v primeru, če zapustnik zaradi izrednih razmer ni mogel narediti pisne oporoke, preneha pa veljati, ko preteče 30 dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.

- Sodna, ki jo je mogoče narediti s sodelovanjem sodišča kot javnega organa. Sodišče jo naredi na ustno željo oporočitelja. Sodno oporoko v tem primeru sestavi sodnik okrajnega sodišča, ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, sodnik na oporoki potrdi, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal. Oporoka je mogoče na sodišču tudi shraniti.

Sestavita in shranita jo lahko tudi advokat ali notar.

Če ni oporoke, se deduje po zakonu?

Tako je. Do dedovanja po zakonu pride, če ni oporoke, če ni veljavna, če v oporoki zapisani dedič ni preživel zapustnika ali če za dedovanje ni sposoben ali je nevreden dediščine ali če nihče ne najde oporoke.

Pravica do dedovanja po zakonu daje prednost otrokom ali posvojencem ter zakoncem in tudi zunajzakonskim partnerjem - kadar gre za dlje časa trajajočo skupnost, v kateri ni sklenjena zakonska zveza in ni razlogov, zaradi katerih zakonska zveza ne bi bila veljavna.

- Zakon pozna tri izključujoče dedne rede, kateri so to?

- V prvi red štejemo zapustnikove otroke in njegovo ženo, moža ali zunajzakonskega partnerja. Otroci zapustnika in zakonec ali partner dedujejo v enakih delih. Če gre za ženo in dva otroka, vsak dobi eno tretjino. Zapustnikovi vnuki dedujejo le, če njihov prednik - zapustnikov otrok - ne deduje ali ni več živ, pravnuki pa spet le tedaj, če njihov prednik - zapustnikov vnuk - ne deduje. In tako naprej. Vnuki dedujejo delež, ki bi šel njihovemu predniku, otroku zapustnika. Če je imel eden od otrok dva otroka, ta dva dedujeta le njegov delež, se pravi vsak po eno šestino zapuščine.

- V drugi red štejemo zapustnikove starše in njihove potomce. Starši pridejo v poštev kot dediči le tedaj, če ni zapustnikovih potomcev ali če ti ne dedujejo. Starši dedujejo polovico zapuščine v enakih delih, zakonec ali partner pa drugo polovico zapuščine.

- V tretji red prištevamo zapustnikove stare starše po očetovi in materini strani ter njihove potomce itd. Dedje in babice pridejo v poštev kot dediči samo v primeru, če ni nikogar, ki bi lahko dedoval po prvem ali drugem dednem redu, in to stari starši po materi eno polovico in stari starši po očetu drugo polovico.

Dediščina se praviloma deli na toliko dedičev, kolikor jih je. Vsak dobi enak del.

Preživeli zakonec pa nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali če sta kot zunajzakonska partnerja prenehala živeti skupaj.

Zakonec izgubi dedno pravico tudi, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze ali pa je bilo po njegovi smrti ugotovljeno, da je bila upravičena tožba za razvezo.

Kaj pa je nujni delež?

Namen oporoke je v tem, da pride do drugačnega dedovanja, kot je določeno z dednim redom po zakonu. Vendar so tudi tu meje, določene z zakonom, in to z nujnimi deleži. Določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre v vsakem primeru del zapuščine po zakonu, čeprav jih je zapustnik v oporoki prezrl. Tem dedičem pravimo nujni dediči. Delež, ki jih po zakonu gre, pa nujni delež.

Prosim, povejte kak primer.

Če ima zapustnik ženo in dva otroka, v oporoki pa je vse zapustil enemu otroku ali tretji osebi, ki z njim ni v sorodu, dobijo nujni delež, če ga zahtevajo, tudi vsi njegovi zakoniti potomci in zakonec. Šele ostanek dobi tisti, ki mu je oporočitelj namenil dediščino.

So zunajzakonski otroci so pri dedovanju enakopravni z zakonskimi?

Otroci so ne glede na to, v kakšni družini so rojeni, enakopravni pri dedovanju.

Kakšen je davek na dediščino?

Osebe v prvem dednem redu ne plačajo davka, preostali dediči pa ga plačajo različno, odvisno pač od dednega reda in vrednosti zapuščine, ki jo dedujejo. Davek se zvišuje glede na sorodstveno oddaljenost, hkrati pa se zvišuje tudi z vrednostjo zapuščine, ki jo prejme dedič. Tako na primer tisti, ki z zapustnikom sploh ni bil v sorodu in prejme zapuščino velike vrednosti, plača najvišji davek. To lestvico določa zakon in je objavljena v Uradnem listu RS.

Kot vem, lahko vsak zapusti svoje premoženje, komur želi že takrat, ko je še živ.

Taka izročitev in razdelitev premoženja (izročilna pogodba) je veljavna le tedaj, če se s tem strinjajo vsi otroci (tudi nezakonski ali tisti iz prvih, drugih zakonov itd.), posvojenci in drugi izročiteljevi potomci, ki bodo po zakonu poklicani, da dedujejo po pokojniku. Z izročilno pogodbo se lahko premoženje izroči le potomcem tistega, ki izroča premoženje.

Takšna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sicer ni veljavna.

Povejte, kaj dobi vdova po pokojnem možu, s katerim nima otrok, oba pa imata brate in sestre.

Če je mož svoji ženi z oporoko namenil celotno premoženje, ga praviloma deduje v celoti.

Izjemoma se obseg podedovanega premoženja zmanjša, če so starši pokojnega še živi in živijo v takem pomanjkanju, da lahko uveljavljajo pravico do nujnega deleža. Bratje in sestre pokojnega pa lahko uveljavljajo pravico do nujnega deleža le, če živijo v hudem pomanjkanju in če hkrati tudi niso sposobni pridobivati sredstev za preživljanje.

Če pa mož ni naredil oporoke, žena deduje le polovico zapuščine, starši zapustnika ali če so ti pokojni, pokojnikovi bratje in sestre ali nečaki dedujejo drugo polovico zapuščine. Dediči postanejo v tem primeru solastniki, denimo stanovanja. Vdova, ki je tudi dedinja tega stanovanja, mora druge dediče izplačati le v primeru, da se tako dogovorijo in če želi ostati edina lastnica stanovanja.

Ali svetujete ljudem, da napišejo oporoko?

Vsakomur svetujem, da jo napiše, če želi, da se po smrti njegovo premoženje razdeli drugače, kot bi se po zakonu. Če pa mu ustreza delitev po zakonu, oporoka ni potrebna.

Kako napisati oporoko?

Sem Marija Novak, rojena 1. 12. 1930 v Kranju, stanujem v Primožičevi ulici 3 v Ljubljani. Odločila sem se, da po smrti zapustim svoje premoženje (premičnine in nepremičnine) takole:

1. Sinu Antonu dvosobno stanovanje (76 kvadratnih metrov) v stari Ljubljani v Primožičevi ulici 3, kjer živiva z možem. To stanovanje so kupili moji starši in so ga mi dali že pred poroko. Stanovanje je vpisano v zemljiško knjigo pod vložkom. št. 325, katastrska občina Ljubljana. Stanovanje je brez vseh bremen.

2. Sinu Janezu zapuščam vikend na Dolenjskem, ki je vpisan v zemljiško knjigo pod št. 111, katastrska občina Trebnje. Vikend je brez vseh bremen. Tudi ta vikend so mi zapustili starši. Oba sinova prosim, da pustita očetu, da vanj prihaja, dokler želi.

3. Svojemu možu Miranu Novaku zapuščam svoj del enoinpolsobnega stanovanja (49 kvadratnih metrov) ki sva ga skupaj kupila in ga oddajava. Stanovanje je v soseski BS 7 za Bežigradom in je vpisano v zemljiško knjigo pod vložkom. št. 298, katastrska občina Ljubljana. Stanovanje je brez vseh bremen.

Prav tako naj bo njegova last, vse, kar je v njem, pa tudi najin osebni avtomobil.

4. Prihranke v banki in delnice zapuščam sinovoma (vsakemu polovico).

5. Nakit naj si razdelita moji snahi: Jasmina Novak naj dobi moj edini komplet belih biserov, Anita Novak pa uhane in ogrlico iz črnih biserov.

6. Svoji prijateljici Jožici, ki mi pomaga ves čas bolezni, pa zapuščam diamantni prstan, ki mi ga je podarila mama.

Ljubljana. 15. oktobra 2010

Marija Novak

OBRAZLOŽITEV:

Pri točki 5 in 6 je treba biti zelo pazljiv, saj mora biti vsak predmet zelo natančno opisan ali pa mora biti edina stvar, ki jo ima tisti, ki piše oporoko. Če bi zapustnica imela več prstanov, mora natančno opisati, kateri gre komu (kakšne oblike in barve je kamen, kako velik je in podobno).

Sicer pa bodo morale vse tri - obe snahi in prijateljica - plačati davek. Torej bi bilo bolje, da bi nakit gospa namesto snahama zapustila sinovoma, ki bi ga nato podarila svojima ženama.