Oskrbovana stanovanja vse bolj privlačna
Medtem ko je gradnja domov za starejše po desetletnem »razcvetu« rahlo zastala, se zdaj investitorji bolj posvečajo gradnji oskrbovanih stanovanj. In to ne le najemnih, pač pa tudi za prodajo na prostem trgu, torej lastniških. Oskrbovana stanovanja so namenjena predvsem starejšim od 65 let in invalidom, ki želijo in še lahko samostojno živijo, hkrati pa imajo pri roki pomoč, če bi jo potrebovali. Ta oblika bivanja je dobrodošla zlasti za starejše, ki nimajo svojcev ali pa jim ti zavoljo različnih vzrokov ne morejo pomagati, pa za tiste, ki živijo v manj primernih stanovanjih (arhitektonske ovire, stanovanjska stavba brez dvigala). Primerno je tudi za zakonce, ki zaradi visokih stroškov vzdrževanja hiše razmišljajo o preselitvi v manjše stanovanje.
Tako ohranijo zasebnost lastnega doma, hkrati pa jim ni treba investirati v obnovo ali vlagati v vzdrževanje stanovanja, skrbeti za kurjavo in podobno.
Oskrbovana stanovanja so prilagojena bivanju starejših (brez pragov, široki hodniki, vrata in dvigala, večje kopalnice, ustrezno prilagojena sanitarna oprema, oprijemala ...). Ne glede na to, ali gre za lastniška ali najemna stanovanja, morajo investitorji upoštevati pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo oskrbovanih stanovanj, kar pomeni, da so ta stanovanja grajena po višjih standardih kot klasična. V oskrbovanem stanovanju mora biti tudi sistem varovanja na daljavo (klic v sili). Ponekod zanj plačuje stanovalec pavšal (od 20 evrov na mesec dalje), drugje pa plača le pritisk na tipko.
Investitor mora poskrbeti, da najemniki ali lastniki oskrbovanega stanovanja dobijo ustrezno socialno oskrbo ter zdravstveno nego. Storitve uporabljajo po potrebi in v določenem obsegu (denimo 8 ur na teden). Med osnovno oskrbo sodi pomoč pri pospravljanju in čiščenju prostorov, pri pranju in likanju perila in pri prehrani, bodisi da jim kdo skuha kosilo v njihovem stanovanju ali pa jim topel obrok prinese na dom. Po potrebi lahko dobijo pomoč pri vzdrževanju osebne higiene (oblačenje, kopanje ...) ali pri ohranjanju socialnih stikov (spremstvo pri opravkih zunaj doma, družabni obiski).
Najpogosteje so oskrbovana stanovanja najemna, najemnik pa mora poravnati še druge stroške (ogrevanje, poraba električne energije in vode, komunalne storitve, RTV prispevek ...). Najemodajalci preverijo, ali bo najemnik lahko plačeval najemnino in stroške, saj se tako zavarujejo pred morebitnimi dolgovi. Tako morajo najemniki stanovanj, ki so v lasti Nepremičninskega sklada PIZ, imeti najmanj 562 evrov pokojnine, da se lahko sploh potegujejo za najem oskrbovanega stanovanja. Če pa niso dovolj plačilno sposobni, pa morajo za plačevanje s posebno izjavo jamčiti sorodniki ali po novem tudi občina. Ob najemu morajo poravnati tudi akontacijo kot nekakšno varščino za morebitne neporavnane obveznosti. Varščino stanovalcu ob izselitvi izplačajo, po njegovi smrti pa jo vrnejo svojcem, če seveda stanovanje ni kakorkoli poškodovano in so vse obveznosti poravnane. Ponekod pa mora stanovalec pred vselitvijo plačati kar trimesečno najemnino.
Za razliko od najemnika kupec oskrbovanega stanovanja z njim prosto razpolaga, kar pomeni, da ga lahko odda v najem, dokler ga sam ne potrebuje.
