Št. 10 oktober 2024

  • Lepota sobivanja

    oktober '24

    V spominih se zelo rada vračam v otroštvo. Na manjši hribovski kmetiji smo živeli skupaj z očetovo mamo in se dobro razumeli. Poleti smo se z brati vsaj enkrat odpravili na kopanje v bližnje toplice in tako sem nekoč nagovorila tudi staro mamo, da bi šla z nami. Vedno je bila le doma, najdlje je šla do bližnjega mesta, kamor je nesla prodajat smetano ali jajca, drugače pa je ves čas delala na zemlji, da je lahko kot vdova po vojni h kruhu spravila svoje otroke. Zelo me je presenetila, bila je za stvar.

Kazalo

Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Bliža se zadnji rok za vložitev zahteve za zagotovljeno vdovsko pokojnino Bliža se konec leta in s tem zadnji dan možne vložitve zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine po ZPIZ-2N

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec 

Mednarodni svetovalni dan s hrvaškimi strokovnjaki

Analiza izhodišč pokojninske reforme Septembrske seje Komisije za pokojninske in invalidske zadeve pri Zdus so se udeležili še drugi člani koalicije MeKoS in državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Igor Feketija. Predstavil jim je izhodišča za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Od sabljanja, šaha in starin do rodoslovja Ob poletnih olimpijskih igrah so mediji obujali spomine na nekdanje slovenske športne uspehe. Med drugim so omenjali Rudolfa Cvetka, saj je bil prvi Slovenec, ki je osvojil srebrno olimpijsko medaljo v Stockholmu leta 1912, seveda kot član avstrijske sabljaške reprezentance.

Mož s stoterimi talenti »Rodil sem se doma, v mali hiški na robu dvorišča kmeta Kuneja v Makolah, saj sva z mamo pri njem takrat stanovala,« pove Milan Sternad, 77-letni haloški fotograf in zbiratelj, pa spreten tudi v kvačkanju, pletenju in šivanju gobelinov. Še vedno je poln ustvarjalnih idej in željan novih izzivov.

Prijateljici in sosedi Majda Oblak, nekoč tajnica in Marija Šivic Vrtačnik, ki je bila bančna uslužbenka, živita v Ljubljani ter sta dolgoletni prijateljici obenem pa še sosedi. Obe sta vdovi in živita sami, vsaka v svojem stanovanju. Srečni sta, da ima blok, v katerem stanujeta, dvigalo. To je zanju zelo pomembno, saj ima ena 89, druga pa 91 let. Obe sta še samostojni, sami skrbita zase in gresta vsaj enkrat na dan skupaj v bližnjo trgovino in potem še na kavico.

Naselje zaznamujeta tolminski punt in reka Soča Mestno naselje stoji na približno petindvajset metrov visokem pomolu iz morenskih in ledeniško-rečnih usedlin nad sotočjem rek Soče in Tolminke. Strateški pomen mu daje križišče pomembnih starih cest proti Goriški, Zgornjemu Posočju, Notranjski in Gorenjski ter njegova nekdanja in sedanja obmejna lega na stičišču visokogorskega, hribovitega predalpskega in dinarskega sveta. “Tolmin se ponaša z res lepim okoljem: čudovitimi hribi in čistimi vodami, rekami Sočo, Tolminko, Idrijco, Bačo ter mnogimi naravnimi in zgodovinskimi zanimivostmi. Če k temu dodamo še primerno cestno povezavo z Ljubljano, Goriško in Italijo, so s tem dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj turizma,” pravi 93-letni upokojeni višji upravni delavec in udeleženec NOB Stanko Kovačič. Navzlic mnogim pomembnim vlogam, ki jih je Tolmin imel v preteklosti, je mesto postal šele leta 1952.

Energije ji ne zmanjka Ljudmila Urbancl je septembra napolnila 92 let. Še vedno je radovedna in vedoželjna.Pred štirimi leti je s helikopterjem poletela nad Triglavom, naučila se je igrati klaviature, zdaj pa se – zaradi spleta nerodnosti – že šestič uči hoditi.

Če imaš rokomet pač rad Nedavno se je začela še ena sezona rokometnega državnega prvenstva. Med 12 ekipami bodo tudi tokrat rokometaši Slovenj Gradca. Matjaž Beliš, danes 71-letni možakar, ki ga v mestu pozna skoraj vsakdo, ki ga šport količkaj zanima, bo tudi letos igral pomembno vlogo. Kot generalni sekretar kluba, ki je eden najpomembnejših akterjev na športnem prizorišču tega konca države.

Skupaj delajo, skupaj se veselijo Območje Gadove Peči, ki velja za zibelko cvička, leži na strmih pobočjih vzhodnega dela Gorjancev. Že Janez Trdina je zapisal, da je prav Gadova peč kraljica »vseh kranjskih goric«. Veliko poti vodi tja gori, tudi iz Brežic, Podbočja ali Cerkelj ob Krki, kjer je doma družina Komatar, ki ima v Stojanskem vrhu veliko vinsko klet in vinograde. Okoli 50 tisoč trt imajo, glede na letino pa v povprečju pridelajo 80 tisoč litrov vina.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Koristne preventivne zdravstvene meritve  Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu še vedno vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Zato je redno spremljanje zdravstvenega stanja zelo pomembno, da vemo, kdaj se je neka sprememba v zdravju zgodila, kako dolgo traja in kako hitro napreduje.

Jabolka in hruške za dobro voljo in zdravje V šoli so nas pri matematiki učili, da ni dobro mešati jabolk in hrušk, saj ne moremo primerjati dve neprimerljivi zadevi ali stvari. Podoben rek poznajo tudi drugi narodi. Toda to ni "zveličavna" resnica. Z vidika zdravja je oboje skupaj še bolj učinkovito.

Živeti dobro do konca Paliativno oskrbo še vedno povezujemo zlasti z umiranjem, vendar pa ni omejena le na konec življenja. V resnici gre za celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podporo njihovim najbližjim, ne glede na to, v kateri fazi je bolezen.

KRATKE ZDRAVSTVENE

Tedenska krepitev mišic Če smo v minulem mesecu izpostavili nujnost vsakodnevnega raztezanja in pretegovanja, se je v nadaljevanju potrebno posvetiti krepitvi mišic in to po zmožnostih. Vsako pretiravanje lahko prinese neprijetne občutke. Če boste prikazane vaje delali dva do trikrat na teden bo celo telo čvrsto.

Spodnje perilo, nevidna podpora oblačilu Prvo pravilo pri izbiti spodnjega perila je, da pod oblačilom ne sme biti vidno! Zato pred nakupom vedno ocenite pod kakšne vrste oblačili boste oblekli določen kos.Poizkusite čim več modelov različnih proizvajalcev, saj se kljub standardnim meram močno razlikujejo, ne tako po velikostih, kot po različnih modelih, oblikah, globinah košaric, postavljanju naramnic.

Nadležne glivice na nogah Bralka Anica navaja, da sta z možem preživela en teden v toplicah, po vrnitvi pa se možu lušči koža na levem stopalu. Tudi noht na palcu leve noge postaja rahlo obarvan, zato sprašujeta, kako naj si pomaga.

Hoja pomaga pri bolečinah v križu Bolečine v križu so pogost problem odraslih in celo vodijo v invalidnost. Sedem od desetih ljudi, ki so si opomogli hudih bolečin v križu, se z novo epizodo sooči že v naslednjem letu.

Kako premagati žalost? Žalost je čustvo, ki je povezano z življenjskimi izkušnjami, kot so izgube, razočaranja, različne težke situacije … Čutenje zajame celotno telo in nas pogosto oropa energije, ki jo potrebujemo za okrevanje in prehod iz tega težkega občutka. Če žalujemo predolgo, lahko s tem spremenimo naše vedenje, čustvovanje, naše misli zavijemo v črnino, žalovanje nas lahko osebnostno spremeni.

Kuhamo po nemško Tokrat skočimo proti severu in skupaj preizkusimo za jedi, ki jih pripravljajo na Nemškem.

Glavni znak kile je bula Kila ali pruh, ki ji zdravniki pravijo hernija, nastane zmeraj tam, kjer je trebušne stena najbolj šibka oziroma slabo razvita. V bistvu gre za izbočenje organa ali tkiva skozi oslabljeno mesto v trebušni steni. Kile so lahko prirojene ali pridobljene. Najpogosteje se pojavi v dimljah, popku ali po operacijah trebuha.

Naj bo grob vedno urejen Vsako leto na novo urejamo grobove, včasih jih je treba popolnoma obnoviti in na novo zasaditi. V kolikor želimo, da bo cvetlična zasaditev dobro vraščena pred praznikom vseh svetih, se za urejanje odločimo čimprej.

Poceni razkošje kot vaba za hazarderje Las Vegas je verjetno edini zabaviščni park na svetu, kjer otrok ne marajo preveč. Ko se izza zadnjega ovinka okoliškega hribovja prikaže puščavska dolina, nad 'mestom luči in greha' lebdi rumen oblak peska in smoga. Industrija zabave ga v ozračje spušča prav tako razkošno, kot razkošno crklja svoje goste. Pogled na mesto s skoraj 700 tisoč prebivalci ni podnevi nič kaj privlačno. Ko se spusti mrak, pa se spremeni v pravljično mesto tisoč in ene možnosti.

Novo življenje stare omarice Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Praktični vodnik za uporabo portala zVEM V prejšnji Vzajemnosti smo raziskali ključne elemente, kot so digitalna identiteta, digitalno potrdilo, smsPASS in sistem SI-PASS, ki omogočajo varen dostop do različnih elektronskih storitev. Tokrat pa bomo bolj praktično spoznali portal zVEM in njegove funkcionalnosti.

Slava volka je postala zmagoslavje vojščaka Slovenska imena se za domovino bojujejo brez orožja, z razglašanjem lepote materinščine, srca naše istovetnosti. Kdor da ali dobi slovensko ime, kdor si ga nadene sam, ta Slovence prebuja k ljubezni do domovine in starše spodbuja, da bi jo izkazovali tudi z dajanjem slovenskih imen svojim otrokom.

Tkaničenje ali darning vezenje To je preprosta tehnika, pri kateri se nitka z ravnimi vbodi različnih dolžin, v ravni liniji, vpleta v tkanino. Ta tehnika vezenja je ena najstarejših in je bila uporabljena v različnih kulturah. Tradicionalno darning vezenje najdemo v Afriki, na Japonskem, v Severni in Vzhodni Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Mehiki in Peruju. V Egiptu so najdeni primeri iz 12. stoletja.

Kvačkana želvica Ljubke plišaste igrače lahko skvačkamo tudi sami, tako kot jih je naredila 12-letna Meta.

Dostopnost za invalide je treba pravočasno urediti Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov določa, da morajo biti javne zunanje površine, pločniki, prehodi za pešce … in javne stavbe, gostinski objekti ter prostori, namenjeni strankam, dosegljivi vsem ljudem. Pravilnik velja za novogradnje in rekonstrukcije, za obstoječe objekte v javni rabi pa dostopnost za invalide ureja Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, na kratko ZIMI, ki je stopil v veljavo leta 2010. ZIMI prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti pri dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi, določil pa je tudi najkasnejše roke, do katerih je treba prilagoditi obstoječe objekte. Za grajene in komunikacijske ovire velja, da morajo biti odpravljene najkasneje do konca leta 2025. O možnostih odpravljanja ovir smo je pogovarjali z Janezom Antolincem iz Zavoda Brez ovir.

Njegovih 35 let nenehnega umetniškega ustvarjanja Na prvi pogled je Robert Waltl – igralec, lutkar, režiser videti vesel, na drugi resen, potem prijazen, pozoren, pa kot sanjač, a ne živi v oblakih, neprestano snuje nekaj novega in to tudi udejani. Veliko pozornost je vzbudil pred leti kot soustanovitelj Mini teatra. Bo gledališče sploh preživelo, smo se takrat spraševali? Pa je. Že 25 let nas prijetno preseneča z zanimivimi dogodki.

Svetloba v stanovanju  Svetloba, naravna in tudi umetna, je gradnik v arhitekturi in notranji opremi. Svetloba vpliva ne le na dobro vidnost, ampak na videz in dojemanje prostora ter predvsem na počutje v njem. Prijetno osvetljen prostor je podlaga za želeno počutje.

To bo prav lepo vreme!

Godec z zelenega Pohorja Otroštvo je preživel v Celju, po poroki pa se je preselil v Vitanje, v kraj sredi pohorskih gozdov. Njegova glasbena pot je bila tesno povezana z ansamblom Celjski instrumentalni kvintet (Cik), ki sta ga zbrala pevec in humorist Marjan Roblek in harmonikar Ciril Vrtačnik. Kmalu po ustanovitvi se je ansambel sicer preselil v Ljubljano in tam deloval pod imenom Dobri znanci. Tako je Cik nekaj časa miroval, leta 1965 pa ga je s pomočjo glasbenikov iz Celja ponovno zbral trobentač Milan Djakušić. Ta je nekaj let kasneje vodstvo ansambla predal harmonikarju Mirku Polutniku, ki se je ansamblu pridružil leta 1972.

Naravno odporne sorte sliv Preverite če, je vaša sliva okužena z zelo nevarno boleznijo in hitro ukrepajte. V vsakem vrtu je najbolje posaditi naravno odporne sadike. Spoznajte 5 odpornih sort sliv, ki jih sadimo v Sloveniji in se veselite zdravega pridelka. Vsa drevesa sliv, ki jih predstavljamo so odporna na šarko. Med njimi so tudi sadike, ki so manj dovzetne za monilijo, rjo in ostale težave.

KULTURA kratke 

Otrok mora biti vedno pravilno pripet Otrok naj dobi v avtomobilu najbolj varen sedež in naj ima pred seboj dovolj prostora. Samo isofix vpenjalni točki nista dovolj. Otroški sedež je potrebno izbrati glede na starost in velikost otroka in tudi glede načina vpetja v vozilo.

Povabilo na razstavo Narodni muzej Slovenije, ki je najstarejši slovenski muzej in eden najstarejših v Evropi, letos praznuje 200 let. Vse od leta 2018 si prizadevajo privabiti tudi starejše obiskovalce in tiste, ki sami muzejev ne morejo več obiskovati. Zato imajo program Mi k vam – vi k nam.

Prilagodimo se razmeram v prometu

Upokojenka je našla obljubljeno deželo Najjužnejši predeli Španije v okolici mesta Velez Malaga imajo prav posebno mikroklimo. Zime v bližini obale so mile in dnevne temperature lahko tudi januarja presegajo 20 stopinj. Deževni dnevi so prava redkost, nad čimer se navdušujejo turisti in tujci, ki si želijo zimo preživeti v toplih krajih. Med njimi je vse več upokojencev, ki si na jugu Španije kupijo nepremičnino ali pa se odločijo za dolgoročen najem.

Knjiga rekordov je tudi sama rekorder Ali veste kdo na svetu z nosom najhitreje poriva pomarančo? Ali kdo ima najdaljše nohte na svetu? Ali morda, kateri most je najdaljši, koliko metrov je do lune, koliko hamburgerjev se da pojesti v eni minuti, kdo se je največkrat poljubil s kobro, ali kdo je najhitreje objadral svet?

Adventni Varaždin

DRUŽENJE

Navade spreminjamo postopno Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in h krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo bolj kakovostnih živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije.

Potreb po celostni oskrbi je iz leta v leto več Slovenija ima več starejšega kot mladega prebivalstva, največji delež starejših prebivalcev pa ima med slovenskimi mesti Maribor. Lani je imela Mestna občina Maribor evidentiranih 26.677 starejših nad 65 let, kar predstavlja skupno 27,73 odstotkov njenega prebivalstva. Za izboljšanje življenja starejših v mestu in okolici neutrudno skrbijo tudi zaposleni javnega zavoda Centra za pomoč na domu Maribor. Nedavno je ponovno dobila petletni mandat direktorica Barbara Žgajner.

Ljubeča skrb za drugega je najgloblja človeška sila Letošnji evropski dan družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, 6. oktober, poteka pod geslom Neformalni oskrbovalci so partnerji v oskrbi – za pravično ureditev položaja družinskih oskrbovalcev!Usmerja nas v uspešnejše reševanje enega najbolj perečih izzivov današnje Evrope – razviti humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo.

Iskanje odgovorov

Moji ostareli starši se spreminjajo

Babičina javna dnevna soba za staro in mlado Avstrijsko socialno podjetje Vollpension ima na Dunaju dve kavarni, ki sta zgleden primer medgeneracijskega sodelovanja. V njej namreč pečejo sladice in strežejo gostom tudi starejši, večinoma že upokojeni omas in opas, kot jih imenujejo, oziroma po naše babice in dedki, ki so se po upokojitvi lotili druge kariere.

NOVICE OD VSEPOVSOD

Slikar trenutnega navdiha

Brez spoštovanja in poslušanja ne gre Sredi septembra pred šestnajstimi leti sta se v dom v Slovenj Gradcu, ki deluje kot poslovna enota Koroškega doma starostnikov vselila prva dva stanovalca. V naslednjih dneh so bile vse postelje, nekaj čez 90 jih imajo, zasedene. Zdaj je na mizi vodje enote približno 600 novih prošenj za sprejem.

Novodobne mimoze

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media