Koristi uvajanja poletnega časa
V noči na nedeljo 27. marca bomo spet prešli na poletni čas in mnogim se zastavlja vprašanje, kakšne so pravzaprav koristi od tega. Kaj socialno, ekonomsko ali sicer pomeni premik urinih kazalcev na tako imenovani poletni čas in nazaj?
Temeljni razlog prestavljanja ure je bil sprva varčevati z energijo – včasih je bila zelo redka in draga. Ohranjanje dobrega počutja in zdravja s podaljšanjem svetlega dela dneva še za večerno preživljanje prostega časa in po možnosti v odprtih prostorih ali v naravi, je še pomembnejši razlog. Stroka bi sicer to opisala kot življenje v naravnem okolju, vendar je bolje, da tega izraza ne uporabimo, ker s tem avtomatično določimo še „nenaravno“ okolje, česa takega pa nočemo.
Svet temu ukrepu po angleško reče Daylight-saving time (DST) ali obdobje podaljšanega ohranjanja dnevne svetlobe. Vseh 27 držav Evropske unije je lani opravilo prehod na pravi čas 31. oktobra, v ZDA pa premikajo ure šele 7. novembra.
In zakaj države to počno? Dovolj utemeljen odgovor so dali Japonci. Raziskave so pokazale, da bi uvedba podaljšanega ohranjanja dnevne svetlobe za Japonsko pomenila novo rast gospodarstva. Ura več podarjene sončne svetlobe vsak večer in vseh sedem mesecev spodbudi domačo porabo, ljudje zapustijo delovna mesta in gredo v bare na pijačo, na vrtove, nakupovat, na golf igrišča ali si privoščijo druge oblike rekreacije. To pomeni, da ljudje precej več trošijo in tako povečujejo skupni BDP ter prihodke države od davkov. Prav premajhno trošenje prebivalstva je na Japonskem velik problem – posledica je deflacija in stagnacija domačega trga. Poletni in podaljšan svetli čas je povezan tudi z manj kriminala, z manj nesrečami v prometu, z manjšo porabe energije in s podobnimi oblikami varčevanja. To je dobro tudi za duševno in splošno zdravje – če omenimo samo pridobivanje D-vitamina s sončenjem, s čemer preprečujemo osteoporozo. Najboljši del tega ukrepa pa je, da nič ne stane.
Na prosto!
Japonci so računali naprej. Uvajanje podaljšanega ohranjanja dnevne svetlobe bi povečalo japonski BDP za več kot 15 milijard dolarjev in omogočilo nastanek najmanj sto tisoč novih delovnih mest. Pozitivno mnenje prebivalcev o prehodu na letni čas se je na Japonskem s 40 odstotkov leta 1990 povečalo v letu 2010 na blizu 60 odstotkov. A svetlobno podaljšan dnevni čas ne pomaga veliko, če so ljudje v tem času še vedno zaprti v delovne prostore in učilnice, zato ga na Japonskem še vedno niso uvedli.
Pri nas seveda v večernem času ne zapiramo ljudi na delovna mesta in učilnice. Škoda je le, da smo pri nas vse, kar so Japonci spoznali kot neke vrste prihodnjo socialno in ekonomsko prednost, že „konzumirali“ in da je v našem BDP tako pametna odločitev na določen način že obračunana. Koliko, seveda ne vemo. Vemo pa, da še vedno veliko časa preživimo za štirimi stenami. Statistiki so izračunali, da so člani starejših gospodinjstev v letu 2002 doma preživeli povprečno kar 21 ur in pol. Kazalo bi razmisliti o tem, kaj naj upokojeni seniorji storijo, da bi se izboljšal ta podatek. Začnimo kar pri svojem sončnem „TV dnevniku in pri svoji nadaljevanki“ in ju preživimo v bližnjem gozdu, v parku, na vrtu ali še kje na prostem. Če se le da, to storimo s prijatelji, znanci ali si prizadevajmo za medgeneracijsko druženje. Kot vidimo, so naše trgovine, kavarnice in drugi lokali že pripravljeni na zanimive svetle večerne ure.
Bodimo veliko na prostem in na soncu, še zlasti v sončnih večerih, brez televizije, na sprehodu s prijatelji ali na vrtu. Marsikaj bi lahko počeli prav v tem času in še vedno bo dovolj časa za spanje. In če je tako, nič hudega če daljinec nekoliko počiva!
Samo en premik ure in toliko sreče. Ali je še kje kak tako poceni državni ukrep, pa s tako številnimi dobrimi učinki?
