Končno tudi negovalna bolnišnica
Iz oddelka s 33 posteljami, ki so ga uredili v delu pritličja nekdanje otroške bolnišnice na Vrazovem trgu in odprli prav na svetovni dan bolnikov, naj bi se sčasoma razvila sodobna mestna negovalna bolnišnica, ki jo Ljubljana tako zelo potrebuje. V njej bodo dobili prostor pacienti, ki še niso pripravljeni za samostojno življenje doma ali v domu starejših občanov, vendar ne potrebujejo več zdravniškega zdravljenja.
Negovalni oddelek je po sodobnih standardih opremljen s pripomočki za fizioterapijo, rehabilitacijo in delovno terapijo, v svetlih sobah sta le po dve postelji.
V prvi fazi naj bi za bolnike skrbelo 19 srednjih in diplomiranih medicinskih sester, dva fizioterapevta, navzoč naj bi bil tudi socialni delavec, po potrebi pa tudi zdravnik. Prvič se bo zgodilo, da bo bolnišnico vodila diplomirana medicinska sestra. V negovalni bolnišnici bodo bolniki bivali le določen čas, dokler si ne bodo toliko opomogli, da bodo lahko odšli domov ali da bodo lahko zanje poskrbeli svojci.
Na negovalni oddelek bodo sprva sprejemali le paciente iz ljubljanskega kliničnega centra, ki potrebujejo prehodno oskrbo in fizioterapijo ali druge oblike rehabilitacije. Takih je po besedah glavne medicinske sestre UKC Erne Kos Grabnar samo v kliničnem centru vsak dan blizu 120, večinoma so to kronični bolniki, bolniki z rakom ali tisti, ki okrevajo po poškodbah, zlomih ali operacijah, denimo, kolkov. Med njimi je še posebej veliko starejših. Mnogi živijo sami ali pa njihovi svojci ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Ker po pravilniku o odpustih iz bolnišnice ne smejo odpustiti nikogar, ki nima zagotovljene podaljšane bolnišnične oskrbe, veliko bolnikov zaseda postelje, ki so sicer v bolnišnicah namenjene akutno bolnim, s čimer se daljšajo ležalne dobe. Veliko ljudi (menda kar 60 odstotkov) pa naravnost iz bolnišnice preselijo v domove starejših občanov, ki so se počasi že začeli spreminjati v negovalne bolnišnice, kar vsekakor ni njihov namen. Neurejeno pa je tudi financiranje storitev nege in oskrbe teh stanovalcev (za nego istega bolnika zdravstvena zavarovalnica bolnišnici plača dvakrat več denarja kot domu!), kar je eden večjih problemov institucionalnega varstva starejših.
Ureditev negovalnega oddelka so sicer že nekaj let skupaj načrtovali na Univerzitetni klinični center, ministrstvo za zdravje in Mestna občina Ljubljana. Za preureditev dela pritličja stare pediatrične klinike so iz proračuna namenili 795.700 evrov. Sčasoma naj bi na Vrazovem trgu 1 nastala negovalna bolnišnica s 150 posteljami, takrat bodo sprejemali tudi paciente iz drugi krajev. Uredili naj bi tudi poseben oddelek za paliativno nego, ki je tudi zelo potreben. Zato še bolj preseneča dejstvo, da hiša Hospic, ki so jo konec minulega leta (že drugič) odprli in ki je namenjena negi in bivanju težko bolnih in umirajočih, še vedno sameva. Zaradi neurejenih dogovorov o financiranju zdravstvene nege namesto 12 ljudi, kolikor jih lahko hiša sprejme, so v njej doslej skrbeli le za enega bolnika.
Kje najti posteljo?
Svojci bolnikov, ki potrebujejo ali so potrebovali podaljšano bolnišnično nego, dobro vedo, kako težko je najti ustrezno namestitev. Negovalni oddelki so urejeni le v bolnicah Sežana, na Golniku in v Murski Soboti, načrtujejo ga še v Slovenj Gradcu, bolnike, ki potrebujejo podaljšano ali dolgotrajno zdravljenje pa sprejemajo tudi na Ptuju in Jesenicah.
Možnost stalne nege pa dajejo tudi nekatera zdravilišča. V Zdravilišču Laško na negovalni oddelek sprejemajo zlasti ljudi z revmatskimi obolenji, s poškodbami po nesrečah ali po kapi.
Začasno ali stalno namestitev ljudi, ki ne morejo skrbeti zase lahko poiščete tudi na negovalnem oddelku Centra za medicinsko rehabilitacijo v Hotelu Vital (Terme Dolenjske Toplice).
V Termah Topolšica pa deluje center multiple skleroze, v katerem je poskrbljeno za 24-urno dežurstvo medicinske sestre in stalna pripravljenost zdravnika. Del sob je prilagojen bolnikom, ki so teže gibljivi.
Tudi v Termah Dobrna je urejen negovani oddelek, kjer lahko dobijo posteljo ljudje, ki potrebujejo 24- urno skrb ali nego v času odsotnosti svojcev.
