Zdravila in alkohol ne gredo skupaj
Alkohol je v naši družbi del tradicije. Uživamo ga zaradi kratkotrajnih učinkov, ki jih ima na možgane: sprosti nas, prežene strahove, razveže jezik, marsikomu prikliče občutek prijetnega razpoloženja. Izmislili smo si različne izgovore in številne priložnosti, ko je preprosto treba piti: ob rojstnih dneh in najrazličnejših družabnih dogodkih, tudi ob naraščaju v domačem ali v sosedovem hlevu, pri večernih debatah s prijatelji pa nam kozarček iz podzavesti izvabi odlične zamisli o tem, kako rešiti gospodarsko krizo in politične razmere.
S posledicami se moramo soočati sami. Zasvojenost z alkoholom je zelo razširjena, a se nam vsiljuje misel, da se kaj takega lahko zgodi le drugim. Atrofije - zmanjšanja možganov ne zaznamo, demenco opazijo drugi, sami pa opazimo depresijo, nespečnost, epileptične napade, zelo boleče vnetje trebušne slinavke, okvare želodca in požiralnika, odpoved jeter, okvare srčne mišice in žil, kar vodi v možgansko kap ali v srčni infarkt. Poveča se nevarnost za številne rakave bolezni, zmanjša se odpornost za okužbe. Najbolj boleče pa je, da alkoholizem vodi v socialno izoliranost, izgubo partnerja, življenjske aktivnosti pa nam preusmeri skoraj izključno v lov za pijačo.
Alkohol in zdravila
Interakcije med alkoholom in zdravili so številne. Še poseben problem je to pri starejših, saj poraba zdravil narašča s starostjo. Učinki alkohola in posameznih zdravil na možgane se lahko seštevajo. Ker tako alkohol, kot tudi zdravila iz telesa odstranjujejo jetra, lahko pride do tekmovanja med alkoholom in zdravili za razpoložljive zmogljivosti, zato to izločanje poteka počasneje, kar pa privede do večje koncentracije obojega v telesu. Dolgotrajna (zlo)raba alkohola lahko celo pospeši delovanje teh mehanizmov in se ob abstinenci zdravila presnavljajo hitreje, kar zmanjšuje njihov učinek. Glavna težava te kombinacije so torej številni stranski ali celo toksični učinki zdravil, zmanjšuje se njihova učinkovitost, v nekaterih primerih pride tudi do življenjsko nevarnega zaviranja delovanja osrednjega živčevja ali možganov.
Posledice kombiniranja alkohola z zdravili:
- antibiotiki - zmanjšan učinek ali več stranskih učinkov;
- antikoagulanti (zdravila, ki zavirajo strjevanje krvi) - alkohol lahko povzroči življenjsko nevarne krvavitve, alkoholizem pa zmanjšano učinkovitost zdravljenja;
- antidepresivi - povečan zaviralni učinek na osrednje živčevje, številni stranski učinki;
- zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni - zmanjšan učinek zdravil in številni stranski učinki;
- antipsihotiki (zdravila za zdravljenje psihičnih motenj) - zavrtost osrednjega živčevja vse do nevarnih motenj dihanja, številni stranski učinki;
- antiepileptiki (zdravila za zdravljenje epilepsije) - zmanjšanje učinkovitosti, povečana koncentracija zdravila in številni stranski učinki;
- zdravila za bolezni srca - vpliv na učinkovitost zdravljenja in stranski učinki;
- pomirjevala in uspavala - seštevanje negativnih učinkov na osrednje živčevje vse do motenj dihanja ali celo smrti;
- analgetiki (zdravila proti bolečinam) - pri narkotikih je povečana možnost smrti zaradi predoziranja, pri nesteroidnih antirevmatikih pa povečana možnost krvavitve iz prebavil.
Negativen vpliv sočasnega uživanja je pri skoraj vseh skupinah zdravil, zato zdravila in alkohol preprosto ne gredo skupaj.
Na delovanje zdravil pa vplivajo tudi druge razvade.
Kavo pijemo zaradi stimulativnih učinkov kofeina na osrednje živčevje, pri čemer moramo biti zmerni. Pretiravanje povzroča nespečnost, nemir, želodčne težave, razbijanje srca, aritmijo in glavobole. Pri tem ne gre pozabiti, da je kofein tudi v drugih živilih, kot so pravi čaj, kakav, čokolada in kola pijače.
Tudi uživanje kave in s tem kofeina lahko vpliva na delovanje zdravil. Ker deluje na presnovo, se lahko poveča možnost stranskih učinkov. Na seznamu bolj problematičnih so acetilsalicilna kislina, nekateri antibiotiki, pomirjevala, antidepresivi, zdravila za zdravljenje astme, nekatera zdravila proti bolečinam, hormonska zdravila in stimulansi, kjer se njihov učinek prišteje tistim, ki jih ima kofein.
Poleg neprijetnih vonjav in kopice kadilskih bolezni lahko tudi nikotin vpliva na delovanje zaužitih zdravil. Spodbuja delovanje encimov v jetrih, prek njih pa pospešuje presnavljanje zdravilnih učinkovin. Za dosego enakega učinka zdravljenja kadilci torej potrebujejo večje odmerke terapije kot nekadilci. Tudi skupina zdravil, na katere vpliva nikotin, je številna. Mednje sodijo zdravila za astmo, za zdravljenje psihičnih motenj, epilepsije, pomirjevala in hormonska kontracepcija.
