Tretje življenjsko obdobje v očeh osnovnošolk

Zgodbe | jan. '11

Ko bom stara…

Kadar slišimo besedo babica, vedno pomislimo na staro, sivolaso gospo v dolgočasni obleki in z zobno protezo. Pa tudi tako, ki ji je sodobna tehnologija španska vas in raje posluša klasično glasbo kot rock ali pop glasbo, nad katero se samo pritožuje. Iz njih se včasih tudi norčujemo, a če malo bolje razmislimo, bomo tudi mi nekoč stari tako kot naše babice in dedki. A to še ne pomeni, da bomo tako dolgočasni. Lahko smo tudi zabavni in pravo nasprotje tega, kar si predstavljamo pod besedo babica. In mislim, da bom sama ena od teh.

Ko bom stara, se ne bom oblačila tako dolgočasno kot babice in dedki. Vsa oblačila bodo živih barv in ne bom pozabila najvažnejšega dodatka, to pa so seveda moje predrage superge All star. Brez njih ne bom odšla nikamor.

Kadar govorimo o tehnologiji, velikokrat pomislimo, da morajo vnuki učiti svoje babice, kako upravljati računalnik, pa še to nekaterim sploh ne gre od rok in se raje držijo starega pisalnega stroja. A sama ne bom taka. Če bo kdo koga učil, bom jaz učila vnuke, če pa že česa ne bom vedela, potrudila se bom, da se bom hitro naučila, tako da mi tehnologija ne bo delala preglavic. Pa tudi za svojo postavo bom dobro skrbela. Gibala se bom skoraj vsak dan in hodila v hribe, kolesarila ter počela še veliko drugih stvari. Kar zadeva glasbo, ne bom nikoli poslušala klasične glasbe, temveč se bom držala pop in rock glasbe ter tudi drugih zvrsti. Sploh pa nameravam biti pravo nasprotje od dolgčasa.

Potem pa se spet zamislim in počasi ugotovim, da to, kar je zdaj popularno, čez nekaj časa ne bo to več in tako tudi moje All star superge ne bodo več tako zelo super, kot so zdaj. Pa tudi glasba, ki je zdaj popularna, kasneje ne bo več. Tako včasih poslušam mamo ali očeta govoriti o različnih skupinah ali pevcih, ki so jih poslušali, ko so bili mladi, jaz pa samo zaviham nos, ko slišim njihovo ime, saj mi je bolj všeč moderna glasba, ki jo posluša mladina. No, to pomeni, da bom na stara leta skušala slediti modnim tokovom in moderni glasbi ter poskušala to tudi upoštevati, da ne bom taka kot vse babice in dedki. Jaz bom nekaj posebnega.

Ana Toličič, 12 let

Življenje v tretjem življenjskem obdobju

Zbudim se. Zelo težko se spravim iz postelje. Danes mi je vse odveč. Počasi se odpravim v kopalnico in po zelo počasnem postopku si umijem zobe, se oblečem in se komaj priplazim do kuhinje. Kako sem še utrujena! Pogledam skozi okno in čudovit sončen dan me spravi v boljšo voljo. Oči obrnem k sosednji hiši in vidim sosedo, kako že hiti z vsakdanjimi opravili. Sama se še komaj postavljam na noge, a ona je že pri delu. Preleti me misel, kako imajo ljudje v tretjem življenjskem obdobju veselje do dela. So veliko manj živčni in vse delajo bolj natančno in počasi. Ljudje v tem obdobju se veselijo upokojitve, saj končno lahko počnejo to, kar so si v življenju vedno želeli, a prej ni bilo pravih možnosti in tudi ne pravega časa. Ljudje si organizirajo življenje tako, da so srečni. Kaj pa je sreča? To je, da upokojeni ljudje izkoristijo svoje talente in čas. Sreča je živeti samega sebe.

Ko človek prestopi prag tretjega življenjskega obdobja, si mnogokrat zastavi cilje, kaj bo počel in kaj spremenil. Veliko ljudi se vključi v različne oblike izobraževanja za starejše ljudi in v različna društva. Prirejajo razstave in prireditve, ki so namenjene upokojencem. V tem obdobju je za te ljudi zelo pomembno, da se veliko gibljejo, če jim le zdravje dopušča to. Staranje lahko povsem naravno upočasnimo z rednim gibanjem in aktivnostjo. Večkrat je treba iti na pohode in izlete, vsak dan se redno gibati in zdravo jesti. Kdor vse to nekako zmore, mislim, da lepo uživa življenje. A nekaterim ni tako postlano. Doleti jih kaka bolezen ali pa ostanejo sami. In ko bi morali najbolj uživati, jim je najbolj hudo. Nekateri starejši odidejo v dom za starejše občane in si tam poiščejo družbo. Verjetno se težko navadijo na novo okolje, a ko ugotovijo, da jim tam nudijo vso pomoč, to le sprejmejo.

Sama gledam okrog sebe in vidim, da ljudem, ki se upokojijo, pogosto vnuki zapolnijo prosti čas. Zelo radi jih pazijo in jim nudijo še več kot svojim otrokom. Velikokrat slišim, da jim ti mali nagajivčki dajo novo energijo, da pozabijo na starost. Nekateri ljudje, ki so še zdravi, pa še vedno dodatno opravljajo kako delo, da si povečajo zaslužek. Občudujem starejše ljudi, ki imajo voljo in zdravje, da živijo polno življenje. Ljudje ne smejo pozabiti, da v teh letih še vedno lahko počnejo stvari, ki so jih pred mnogimi leti. Vzeti si morajo le čas in pogled upreti v prihodnost. Vidim, da so starejši ljudje vedno bolj prijazni in dostopni za pogovor kot mlajši. Veliko bolj umirjeno je govoriti z njimi. Zato pravim, da je pomembneje kot imeti mlado srce, biti mlad po srcu. Starost je mladost, saj vlaganje v mladost obrodi sadove v starosti. Mi, mlajši velikokrat ne opazimo dobrin, ki nam jih nudijo starejši ljudje. Premalo jih cenimo. A tudi mi bomo nekoč prestopili ta prag in šli po njihovih stopinjah. Starejše ljudi moramo spoštovati in ceniti vsako njihovo dobro delo.

Ljudje v tretjem življenjskem obdobju imajo preteklost, pred njimi je čedalje krajša prihodnost, zato naj se nikar ne utapljajo v spominih, ampak živijo za danes in za jutri in uživajo v drobnih trenutkih.

Karin Bajde, 9 let