Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dobro je vedeti | apr. '11

Status starejšega delavca

Bralec piše, da se z ženo bližata upokojitvi, ki pa se jima lahko zaradi napovedane pokojninske reforme kar precej odmakne. V podjetjih, kjer sta zaposlena, se tudi veliko govori o odpuščanju, zato ju zanima, kdo ima status starejšega delavca in kakšne so s tem povezane ugodnosti.

Skladno z določbo 201. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 103/07- v nadaljevanju ZDR) ima status starejšega delavca tisti delavec, ki je starejši od 55 let, ali delavka, ki je v letu 2011 stara najmanj 53 let in 8 mesecev.

Starejši delavec ima status relativno varovane osebe pred odpovedjo zavoljo poslovnih razlogov, saj mu delodajalec brez njegovega pisnega soglasja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Če pa delavec da pisno soglasje, je odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, vendar v tem primeru delavec ne more na zavodu za zaposlovanje uveljaviti pravice do denarnega nadomestila.

Varstvo pred odpovedjo ne velja, če je starejšemu delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti vse do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Denarno nadomestilo za tiste zavarovance, ki imajo več kot 25 let zavarovanja in so starejši od 50 let, traja načeloma 19 mesecev, za starejše od 55 let pa 25 mesecev. Če bi delavec izpolnjeval minimalne upokojitvene pogoje in bi torej lahko prejemal denarno nadomestilo, je delodajalčeva odpoved pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljena na zakonski normi 114. člena ZDR, pa čeprav ima delavec status starejšega delavca. Pri tem je treba opozoriti, da morajo biti izpolnjeni takšni minimalni pogoji za upokojitev, ki jih kot take določa zakon, in ne tisti, ki so še dodatno znižani zavoljo otrok ali zavarovanja pred 18. letom starosti.

Varstvo pred odpovedjo ne velja tudi v primeru, če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev, prav tako tudi ne, če je bil uveden postopek prenehanja statusa delodajalca.

Starejšemu delavcu delodajalec brez njegovega pisnega soglasja tudi ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela, prav tako mu ne sme neenakomerno ali začasno prerazporejati delovnega časa.

Tehnološki presežek

Delodajalec, pri katerem je bralec zaposlen 3 leta, je napovedal, da bo v kratkem dobil odpoved kot tehnološki presežek. Zanima ga, ali je upravičen do odpravnine in odpovednega roka in kakšne pravice ima na zavodu za zaposlovanje?

Delavec ima v takem primeru pravico do odpovednega roka in do odpravnine, oboje pa je odvisno od delovne dobe pri delodajalcu, ki daje odpoved. Odpovedni roki trajajo od 30 do 120 dni, delavec, ki sodi v zakonsko kategorijo do 5 let dela pri zadnjem delodajalcu, pa je upravičen do 30-dnevnega odpovednega roka. Če delodajalec iz kakršnihkoli razlogov odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, razen zaradi krivdnega razloga delavca, so odpovedni roki taki:

• 30 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu;
• 45 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu;
• 60 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu;
• 120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.

Delavcu gre tudi pravica do odpravnine, in to v višini treh petin osnove, saj so delavci, ki so bili zaposleni pri delodajalcu od 1 do 5 let, upravičeni do odpravnine v višini eno petine osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Skladno s 109. členom ZDR osnovo predstavlja povprečna mesečna bruto plača, ki jo je delavec prejel ali ki bi jo prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Sicer pa so tisti delavci, ki imajo od 5 do 15 let delovne dobe, upravičeni do odpravnine v višini ene četrtine osnove, delavci, ki imajo več kot 15 let, pa do ene tretjine osnove.

V začetku leta je zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti nadomestil zakon o urejanju trga dela, ki osebam, starejšim od 50 let z najmanj 25 let zavarovanja, podaljšuje pravico do denarnega nadomestila z 18 na 19 mesecev, za tiste, ki so starejši od 55 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe, pa jo podaljšuje s 24 na 25 mesecev.

Da bo delavec sploh upravičen do denarnega nadomestila, mora torej biti odpoved pogodbe o zaposlitvi dana na tak način, da je izključena krivda ali volja delavca. Naslednji pogoj je minimalno zavarovanje vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih bodisi pri enem ali pri več delodajalcih, preden je prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Mora pa zavarovanec paziti tudi na pravočasno prijavo na zavodu za zaposlovanje, in sicer v 30 dnevih po prenehanju delovnega razmerja.

Obrt in pokojnina

Bralec piše, da je že nekaj let upokojen, toda pokojnina je zelo nizka. Zdaj namerava odpreti obrt, zato ga zanima, ali lahko obdrži pokojnino.

Po določbi 178. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) se mora upokojenec, ki začne opravljati samostojno dejavnost, vključiti v zavarovanje, kar praktično pomeni, da bi mu v tem času pokojnina mirovala. Izjema velja le v primeru, če je starejši od 63 let in bi bil sam le nosilec s.p., toda dejavnosti ne bi opravljal z osebnim delom, ampak bi za njeno opravljanje zaposlil vsaj enega delavca, in to s polnim delovnim časom in za nedoločen čas. Novi zakon (ZPIZ-2), katerega usoda je sicer vezana na referendumsko voljo ljudi, pa bo omogočal delno upokojitev tudi obrtniku ali podjetniku, in sicer tako, da bo prejemal polovično pokojnino, v polovičnem obsegu pa bo opravljal svojo dejavnost in iz tega naslova plačeval polovične prispevke za socialno varnost.