Vaš svetovalec Milena Paulini - maj
Varstveni dodatek in obdavčitev pokojnine
Bralka J. K. iz Avstralije želi zvedeti, kako je z izplačevanjem varstvenega dodatka v tujino. Ekonomske razmere v Sloveniji so bile vzrok, da je odšla v Avstralijo. Že v času zaposlitve doma je živela slabo, saj je bila plača kar za polovico obremenjena z dajatvami državi, zdaj pa ji še od pokojnine odtegujejo davek v višini 16 odstotkov. Po poizvedbah njena pokojnina sodi med najmanjše zagotovljene pokojnine. Zanima jo, ali je upravičena do varstvenega dodatka, saj z možem živita le od pokojnine in jima po plačilu vseh stroškov ostane le borih 100 evrov za hrano, zdravila, obleko ipd.
Zakon o varstvenem dodatku, ki se uporablja še do začetka uporabe zakona o socialno varstvenih prejemkih (to je do 31. 5. 2011 po sprejetju novele tega zakona pa še do 31. 12. 2011), določa upravičence do varstvenega dodatka. V glavnem so to uživalci starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega zavarovanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Za pridobitev pravice do varstvenega dodatka mora upravičenec izpolnjevati z zakonom določene pogoje, to pa je, da njegova pokojnina ne dosega mejnega zneska in da skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje.
Varstveni dodatek je socialnovarstvena dajatev, zato je pridobitev pravice in izplačevanje vezano na stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Zakon namreč izrecno določa, da se varstveni dodatek ne izplačuje v času, ko upravičenec prebiva v tujini, in sicer ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje. To velja tudi za upravičence do varstvenega dodatka, če živijo v kateri od držav Evropske Unije, saj je posebej določeno, da se jim varstveni dodatek ne izplačuje v tujino.
Bralkina starostna pokojnina sicer ne dosega mejnega zneska, vendar nima pravice do varstvenega dodatka, ker nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Na podlagi zakona o dohodnini in zakona o davčnem postopku od pokojnine pokojninski zavod bralki obračunava akontacijo dohodnine po najnižji, 16- odstotni stopnji, ki velja za neto mesečno davčno osnovo do zneska 636,20 evra. Bralka namreč ni upravičena do davčnih olajšav, zaradi katerih ne bi bila zavezanka za plačilo dohodnine, in sicer zato ne, ker nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija prav tako nima z Avstralijo sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, zato je njena starostna pokojnina obdavčena v Sloveniji brez vsakršnih davčnih olajšav.
Izplačilo po smrti uživalca
Bralka N. H. iz Krškega želi vedeti, kako je s pokojninski prejemki po smrti uživalca, ki prejema starostno pokojnino z delom vdovske pokojnine. Zanima jo, ali svojci umrlega dobijo še eno pokojnino ali tudi del vdovske pokojnine ter kakšen je postopek.
Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice ali zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko dedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil. Zavod namreč po prejetju obvestila o smrti zavarovanca ustavi izplačevanje pokojninskih prejemkov, torej pokojnine in drugih dajatev, ki so zagotovljene iz obveznega zavarovanja. Pokojnina za mesec, v katerem uživalec umre, gre v celoti dedičem. Zakon namreč določa, da se vdovi, vdovcu ali drugemu družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do vdovske ali do družinske pokojnine po uživalcu starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje pokojnina od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja starostne in invalidske pokojnine umrlemu. Iz navedene določbe zakona torej sledi, da se starostna ali invalidska pokojnina vključno z delom vdovske pokojnine, ki je vezan na priznanje in izplačevanje uživanja lastne pokojnine, v celoti izplača dedičem za mesec, v katerem je umrl uživalec pokojnine.
Če pokojninski zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti uživalca pokojnine in je pokojnino za tekoči mesec že nakazal na njegov osebni račun, je pokojnina predmet dedovanja in jo izplača banka. Če pa pokojnina za tekoči mesec še ni bila nakazana na osebni račun pokojnika, jo izplača pokojninski zavod na podlagi originalnega pravnomočnega sklepa o dedovanju. Iz sklepa mora nedvoumno slediti, kdo je dedič zapadle pokojnine, točen naslov dediča, zahteva za izplačilo pa mora vsebovati tudi podatek o davčni številki dediča.
