Vaš svetovalec Dušan Bavec-maj
Pravice ob upokojitvi
Bralec, ki je zaposlen v večjem slovenskem podjetju, se konec maja namerava upokojiti, zato ga zanima, kakšne pravice mu gredo ob zaključku delovnega razmerja. Prav tako ga zanima, kakšne pravice bi imel, če bi se delno upokojil.
Na podlagi 1. odst. 162. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07, v nadaljevanju ZDR) ima delavec pravico do izrabe ene dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem. To za našega bralca, ki bo v letu 2011 delal pet mesecev, pomeni, da je upravičen do pet dvanajstin dopusta, ki mu gre za letošnje leto. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na dan letnega dopusta.
Pravica do dopusta pogojuje pravico do regresa. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima skladno s 4. odst. 131. čl. ZDR pravico le do sorazmernega dela regresa, kar v našem primeru pomeni pet dvanajstin regresa, ki znaša najmanj toliko, kot je minimalna plača. Delodajalec mu ga ni dolžan izplačati že ob upokojitvi, ampak takrat kot vsem drugim zaposlenim, kar pomeni najkasneje do 1. julija ali do 1. novembra, če delodajalec ni likviden in tak zamik plačila predvideva kolektivna pogodba dejavnosti. Če pa bi delavcu delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo po 1. juliju, bi bil upravičen do celotnega dopusta in s tem tudi do celotnega regresa. Pri tem je treba opozoriti, da je pravica do regresa odvisna zgolj od pravice do dopusta, ne pa od njegove dejanske izrabe. To praktično pomeni, da je do regresa upravičen tudi delavec, ki dopusta sploh ne izrabi.
Delavcu gre tudi odpravnina ob upokojitvi, in sicer po 132. členu ZDR v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za minule tri mesece ali v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za minule tri mesece, če je to za zanj ugodneje. Tudi za odpravnino velja načelo, da je lahko v kolektivni pogodbi določena v višjem znesku, zato naj delavec to preveri bodisi v panožni ali pa v podjetniški kolektivni pogodbi. Višina odpravnine ob upokojitvi ni odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu, kar je drugače od odpravnin, do katerih so delavci upravičeni, kadar jim delodajalci odpovejo pogodbo o zaposlitvi zavoljo poslovnih razlogov ali zavoljo nesposobnosti.
Če se delavec po upokojitvi vnovič zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine. Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in če je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem deležu. Pravico do delne upokojitve lahko uveljavi delavec, ki je izpolnil vse pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in je v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa. V primeru delne upokojitve bi prejemal le polovico pokojnine.