Ugodnejša razmerja in umirjena gibanja

Dobro je vedeti | sep. '16

Vse od leta 2008 naprej, v katerem se je stanje – v primerjavi s predhodnim koledarskim letom – nekoliko izboljšalo, so se razmerja med zavarovanci in uživalci pokojnin nenehno zniževala. Tako je v letu 2008 to razmerje znašalo 1 : 1,71, lani pa le še 1 : 1,37. Zniževanje razmerij med drugim posledično vpliva tudi na nižje prilive sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od prispevkov zavarovancev in delodajalcev. To dejstvo pa, kot vemo, šteje med pomembnejše razloge za spremembe sistema, s katerimi naj bi izboljšali in zagotavljali njegovo finančno zdržnost tudi v prihodnje.

Med manj opazne spremembe sistema, uveljavljene z ZPIZ-2, spada tudi pridobitev lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi t. i. drugega pravnega razmerja. Na tej podlagi so zavarovane osebe, ki niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne dejavnosti, ne vodijo svoje družbe, v okviru drugega pravnega razmerja pa opravljajo pridobitno delo oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Za tovrstno delo šteje po zakonu delo oziroma storitev, kadar se plačilo, ki ga je upravičenec prejel na tej podlagi, šteje po zakonu, s katerim je urejena dohodnina, za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine. Zakonska ureditev zavarovanja na tej podlagi je nekoliko specifična. Ni namreč pogojena kot v drugih primerih z vlaganjem prijav in odjav, temveč s plačilom prispevkov ob vsakem plačilu prejemka upravičencu. Dolžina obdobja zavarovanja (pridobljena zavarovalna doba) na tej podlagi se ugotavlja naknadno, po poteku koledarskega leta, v katerem je oseba opravljala tovrstno delo, na način, predpisan v zakonu. Izračun obdobja temelji na podatkih davčnega organa o letnih dohodkih, pridobljenih na podlagi drugega pravnega razmerja, od katerih so bili plačani prispevki. Obdobje zavarovanja ugotavlja zavod po uradni dolžnosti in neodvisno od obdobja, v katerem je bilo delo opravljeno, in v matično evidenco vpiše začetek in prenehanje zavarovanja ter osnovo, od katere so bili plačani prispevki. Zadnja služi kot podlaga za poznejši izračun pokojninske osnove in višine pokojnine.

Več zavarovancev

Začetek uporabe zakonske določbe o pridobitvi lastnosti zavarovanca na tej podlagi je bil, glede na to, da je pomenil novo obliko, ki je zahtevala predhodne izvedbene priprave zavezancev in izvajalcev, odložen na 1. januar 2014. Zavod je vzpostavil predpisano evidenco za tovrstne zavarovance. Podatki o njihovem številu za leti 2014 in 2015 so bili prvič objavljeni v Mesečnem statističnem pregledu (MSP) za junij 2016 in kažejo spodbudne rezultate.

Po prvotnih statističnih podatkih je bilo v letu 2014 v povprečju 831.839 zavarovancev, od tega je bilo v druge kategorije razvrščenih 1.014, v letu 2015 pa v povprečju 840.588 zavarovancev, med njimi 1.051 razvrščenih v druge kategorije. Po naknadni vključitvi podatkov o zavarovancih na podlagi drugega pravnega razmerja in zaposlenih v tujini pa so nastale pomembne spremembe, razvidne iz naslednje razpredelnice (vsi drugi podatki o številu so ostali nespremenjeni), povzete iz MSP – tabela 1:

Tabela 1 

Povprečno število zavarovancev v letu 2014 se je zvišalo za 11.719, v letu 2015 pa kar za 34.826. Naknadna sprememba povprečnega števila zavarovancev je bila tolikšna, da vpliva na nekoliko ugodnejša razmerja med zavarovanci in uživalci pokojnin. V letu 2014 se je zvišalo na 1 : 1,39, v letu 2015 pa na 1 : 1,43! Iz razpredelnice je razvidno, da je v letu 2015 kar 23.206 dijakov in študentov pridobilo lastnost zavarovanca in zavarovalno dobo, kar kaže na smiselnost nove zakonske ureditve. Ne le da vpliva na večje število zavarovancev, temveč koristi tudi zavarovancem samim, sam jim zagotavlja zavarovalno dobo, do katere v prejšnjih ureditvah niso bili upravičeni, ki jim bo nedvomno dobrodošla pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja.

Odlaganje upokojitve

V že omenjenem MSP so tudi statistični podatki o gibanjih uživalcev pokojnin in drugih prejemkov v prvi polovici letošnjega leta kot tudi finančni kazalci poslovanja zavoda v tem obdobju.

Spodbudni so podatki o spremembah v številu uživalcev pokojnin. Število prejemnikov starostnih, predčasnih in delnih pokojnin je bilo junija letos višje od njihovega števila v decembru lani za 1.605 ali 0,3 odstotka. Število prejemnikov invalidskih in družinskih pokojnin pa se je v tem obdobju znižalo. Prvih za 933 ali 1,1 odstotka, drugih pa za 1.025 ali 2,4 odstotka. Število vdovskih pokojnin pa se je povečalo za 913 ali 1,8 odstotka. Število uživalcev dela vdovske pokojnine se je povečalo za 1,8 odstotka. Pomembno povečanje izkazujejo prejemniki 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, katerih število se je povečalo za 47,2 odstotka. To kaže na to, da tovrstna zakonska možnost, uveljavljena v funkciji odlaganja upokojitve po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, tudi pridobiva veljavo.

*Poleg starostnih so upoštevane tudi predčasne in delne pokojnine.

Če iz podatkov o prejemnikih starostnih pokojnin v juniju letos izločimo prejemnike predčasnih in delnih pokojnin ter jih primerjamo z enakovrstnimi podatki v decembru lani, so rezultati gibanj v letošnjem letu še nekoliko ugodnejši. Podatki so razvidni iz naslednje razpredelnice:

Število starostnih pokojnin, izplačanih junija letos, se razlikuje od decembrskih izplačil za 75 uživalcev, kar je le neznatno povečanje. Prejemnikov predčasnih pokojnin je bilo v tem obdobju 250 ali za 13,4 odstotka več. Največje povečanje pa je med prejemniki delnih pokojnin. Njihovo število se je povečalo za 1.031, kar je za 122,6 odstotka. Rast pa ni skrb vzbujajoča, saj se tudi ta pravica uvršča med tiste, ki spodbujajo poznejšo uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, in omogoča finančno lažje vzdržen sistem.

Pozitivno poslovanje zavoda

Tudi gibanja števila uživalcev prejemkov na podlagi drugih pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja in na drugih pravnih podlagah, katerih izplačilo zagotavlja zavod, so v tem obdobju relativno ugodna in v okviru pričakovanj.

Tako se je junija v primerjavi z lanskim decembrom število uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki temeljijo na sedanjem in prejšnjem zakonu, povečalo za 508 ali 1,6 odstotka. Število prejemnikov teh nadomestil, priznanih po pred tem veljavnih predpisih, pa se je v navedenem obdobju znižalo za 709, to je za 5,3 odstotka.

Število prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo je bilo junija višje od decembrskega za 386 ali 1,2 odstotka, medtem ko se je število prejemnikov invalidnin znižalo za 1207, to je za 2,4 odstotka.

Junija letos je bilo glede na lanski december za 2,8 odstotka manj prejemnikov vojaških pokojnin, kar za 17,4 odstotka manj prejemnikov pokojnin po določbah nekdanjega zakona o starostnem zavarovanju kmetov in za 3,4 odstotka manj prejemnikov dodatkov k pokojnini po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ.

Finančno poslovanje zavoda je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta pozitivno. Dohodki so dosegli 2.461.707.034 evrov, odhodki pa 2.461.575.673 evrov. Dohodki so bili tako za 131.361 evrov višji od odhodkov.

Jože Kuhelj