Pravi godec se ne postara

Prosti čas | sep. '16

Franc Mihelič, harmonikar in kasneje vodja svojega ansambla, se je rodil v glasbeni družini. Že oče je bil muzikant, prav tako starejši brat. Oče je sicer menil, da sta dva glasbenika pri hiši dovolj, a je tudi najmlajši v družini hitro spoznal, da se bo njegovo življenje odvijalo okrog glasbe.

»Ker pa me ni bilo mogoče ustaviti, sem vsepovsod iskal harmoniko. Prvo sem našel v sosednji vasi, ko sem imel kakšnih pet let in smo se tam igrali z žogo. Nekoč je žoga ušla do bližnje hiše pod okno, ki je bilo odprto, pobral sem žogo, skozi okno pa uzrl na omari majhno harmoniko. Žogo sem vrgel prijateljem, sam pa sem tam kar obstal. Iz hiše je prišla teta in me vprašala, zakaj se ne igram. Povedal sem ji, da vem za njihovo harmoniko, in ker je vedela, čigav sem, me je vprašala, ali tudi jaz že igram nanjo. Pritrdil sem, povabila me je v hišo in mi dala harmoniko. Bil sem v nebesih! Potem sem se tja hodil vsak dan 'žogat', dokler se nisem naučil igrati nanjo.«