Plačevanje domov za starejše občane
FINANCE IN MI
Velika večina upokojencev si kljub slabšemu zdravstvenemu stanju želi, da bi starost preživela doma, kar se le da dolgo. To je povsem razumljivo, saj še tako kakovostna in profesionalna oskrba v domu ne more nadomestiti oskrbe, ki jo starostnikom lahko dajejo njihovi sorodniki. Emocionalna toplina in občutek domačnosti sta vendarle nenadomestljiva.
A včasih je odhod v dom za starejše občane neizbežen. Predvsem v tistih primerih, ko starostnik zaradi bolezni ali onemoglosti potrebuje celovito podporo za to usposobljenega osebja. V takih primerih še tako nesebična družinska pomoč običajno ni dovolj, saj zdravstveno stanje starostnika zahteva, da skrb zanj prevzamejo izkušeni strokovnjaki.
Domovi za starejše pa niso poceni in za marsikaterega upokojenca (še posebej za tiste z minimalnimi pokojninami) predstavljajo (pre)veliko finančno breme. Po uradnih evidencah trenutno cena povprečne oskrbe v domovih znaša nekaj nad 19 evrov na dan, kar predstavlja približno 600 evrov na mesec, to pa je za marsikaterega upokojenca že prevelika finančna obremenitev. Ob tem je treba dodati še to, da se te številke nanašajo le na oskrbo tistih upokojencev, ki jim zdravje še dobro služi (oskrba prve stopnje). V primerih negibnih oseb pa so te številke še bistveno višje, saj v povprečju znašajo okrog 1000 evrov mesečno, v primerih nadstandardne oskrbe pa celo do 1500 evrov. Je pa razpon med cenami posameznih domov za starejše občane ogromen. Za enake storitve boste na primer v nekaterih domovih na Štajerskem plačali slabih 500 evrov mesečno, v Ljubljani pa skoraj 1000 evrov.
Pomoč pri plačevanju stroškov
Pri teh cenah se seveda marsikdo vpraša, ali država upokojencem, ki živijo v domovih, omogoča kakršno koli socialno pomoč, da bi lažje plačali te stroške. Slaba novica je, da se je obseg denarne pomoči po letu 2012 skrčil. Od tedaj naprej namreč osebe, ki so vključene v celodnevno institucionalno oskrbo, niso več upravičene do varstvenega dodatka.
To pa vendarle ne pomeni, da upokojenci z odhodom v dom za starejše občane izgubijo vse vrste denarne pomoči. Prejemniki starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s prebivališčem v Republiki Sloveniji so na primer upravičeni do dodatka v odvisnosti od tega, v kolikšni meri zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo pomoč, pri čemer njihovo siceršnje finančno stanje ne igra nobene vloge. Najtežje prizadeti so upravičeni do 418,88 evra dodatka, tisti, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepe in negibne osebe prejmejo 292,11 evra dodatka, medtem ko dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne osebe znaša 146,06 evra.
Če upokojenci cene domske oskrbe ne morejo plačati sami, se lahko za pomoč obrnejo na center za socialno delo, ki odloča o morebitni oprostitvi plačila socialnovarstvenih storitev. Če ta v postopku ugotovi, da ne uporabnik ne njegovi družinski člani niso plačilno sposobni, ga lahko delno ali v celoti oprostijo plačila storitev, breme plačevanja njegove oskrbe pa prevzame občina, kjer ima stalno prebivališče.
Vendar pa – pozor: če je uporabnik obenem tudi lastnik nepremičnine, mu z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v korist občine, ki zanj prevzame plačilo te storitve, prepovejo odtujiti in obremeniti to nepremičnino. Oskrba, ki jo plačuje občina, torej ni zastonj in lahko, če ta pomoč ni vrnjena, vpliva na izgubo nepremičnega premoženja upravičenca, kar najbolj občutijo njegovi dediči. Pri vlaganju prošenj za pomoč je torej treba biti zelo previden.
