Več prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Svet zavoda je na majski seji razpravljal o poročilu Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), in sicer o problematiki pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pred dobrim letom (v majski številki revije) smo prav tako pisali o tej temi in zapisali, da pri pobiranju prispevkov za PIZ ni napredka. Tokrat pa je svet zavoda na podlagi poročila ugotovil, da gre za viden napredek na tem področju. Očitno je do njega prišlo tudi na podlagi dolgoletnih prizadevanj Fursa oziroma prej davčne uprave, republiškega inšpektorata za delo in tudi zavoda, ki so opozarjali na določene probleme in dajali pobude za spremembo zakonodaje.
V letu 2016 je bilo pobranih bistveno več prispevkov za PIZ kot v letu 2015, in sicer v višini 3.690.184.875 evrov. To pomeni, da je bilo pobranih za približno 170 milijonov evrov oziroma 4,8 odstotka več kot v letu 2015. Prav tako je iz poročila razvidno, da je bila plačana realizacija iz naslova prispevkov, ki jih pobira Furs za vse javnofinančne blagajne, bistveno višja kot v letu 2015, in to za okoli 500 milijonov evrov, ter je znašala 14.603.678.755. Je pa bil ta porast nekoliko nižji kot samo za ZPIZ, saj je znašal le 3,5 odstotka. Premik je tudi na področju višine davčnega dolga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To je tem spodbudnejše, če vemo, da davčni dolg tvorita dve skupini, to sta aktivni in pogojno izterljivi dolg. Skupni dolg se je konec leta 2016 v primerjavi s koncem leta 2015 znižal za približno 28 milijonov evrov oziroma 9,6 odstotka. Znižanje skupnega dolga, evidentiranega pri Fursu za vse štiri blagajne, pa je manjši in znaša 4,8 odstotka. Ti podatki potrjujejo, da so spremembe predpisov, ki zadevajo področje pobiranja prispevkov za socialno varnost, prispevale k ugodnejšemu stanju, kot je bilo v preteklih letih. Seveda so se razpravljavci spraševali, kateri razlogi so – poleg sprememb predpisov – vplivali na izboljšanje stanja. Odgovor je na dlani: izboljšanje gospodarskega stanja in družbene klime glede izpolnjevanja obveznosti tako glede plačevanja davkov kot tudi prispevkov za socialno varnost. Na izboljšanje plačevanja davkov in prispevkov nedvomno vplivajo tudi številne promocijske akcije, ki jih med drugim uspešno izvaja tudi Furs.
Ključne spremembe zakonodaje
Poudarili bomo le nekatere, ki so prispevale k pozitivnemu premiku na področju pobiranja prispevkov. Gre za spremembe zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), spremembe zakona o matični evidenci zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1), zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G) in ZPIZ-2. Z novelo ZDavP-2 je bil uveden 5-dnevni plačilni rok (zamik med rokom za oddajo obračuna in plačilom), ki olajšuje postopek pobiranja prispevkov. Novela ZFPPIPP-G je uveljavila, da postopki prisilne poravnave ne učinkujejo na terjatve iz naslova prispevkov, v stečajnem postopku pa se vse terjatve, ki so nastale pred začetkom insolvenčnega postopka, štejejo za prednostne. Z zadnjo novelo je razumljivo dosežen večji učinek unovčenja terjatev iz naslova prispevkov, ki so prijavljene v insolvenčnih postopkih. Ne moremo mimo dejstva, da podatki še vedno kažejo, da je izplen teh postopkov, na katere FURS nima vpliva, relativno skromen. Novela ZMEPIZ-1 pa je uveljavila določene spremembe pri obrazcih REK. Tako delodajalcem od leta 2018, ko bo zavod na podlagi podatkov FURS-a za delavce v delovnem razmerju sam oblikoval obrazce M-4, ne bo več treba neposredno pošiljati Zpizu obrazca M-4 enkrat letno, morajo pa mesečno določene podatke posredovati na obrazcih REK, ki jih nato Furs posreduje Zpizu. Prav gotovo bo imel svoj pozitivni vpliv pri pobiranju prispevkov tudi letos sprejeti zakon o državnem odvetništvu, saj pravobranilstvo zastopa interese Zpiza pri uveljavljanju terjatev iz naslova prispevkov.
Tu je pomembna še ena sprememba – ZDavP-2J, po kateri od meseca januarja 2017 naprej davčni organ za samozaposlene in družbenike sestavlja predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost in ga vroči zavezancu elektronsko prek portala e-Davki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če zavezanec s takim obračunom ne soglaša, lahko do 15. v mesecu predloži svoj obračun, v nasprotnem primeru pa lahko tak predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost postane izvršilni naslov. Od januarja 2018 naprej pa bo to davčni organ lahko delal tudi za druge samostojne zavezance za prispevke. To so osebe s postransko dejavnostjo, kmetje in osebe, ki so prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Člani sveta pa v razpravi niso mogli mimo sklepov, ki so jih v zvezi s problematiko prispevkov sprejeli na sejah v letih 2015 in 2016, kot tudi že prej, s katerimi so pristojne organe opozorili, da gre za zelo kompleksno področje, ki terja učinkovitejšo pravno ureditev. Potreben je enoten zakon o prispevkih za socialno varnost, ki bi uskladil status zavarovanih oseb, zavarovalne osnove ter oprostitev prispevkov. Le na ta način bo dosežen tudi večji učinek pri nadzoru in posledično pri pobiranju prispevkov. Hkrati pa so ponovno poudarili, da se bo stanje bistveno izboljšalo, če bomo tudi kadrovsko okrepili Furs in Inšpektorat RS za delo.
Z raznimi ukrepi do boljšega stanja
Člani sveta so pohvalili prizadevanja Fursa, ki so dala pomembne rezultate glede pobiranja prispevkov. Pohvalno je, da Furs uveljavlja različne ukrepe, tudi takšne, ki niso predpisani, saj na podlagi lastnih izkušenj ugotavlja, da je z njimi mogoče doseči večji uspeh. Tako je še v večji meri uporabljal institut opominov, na podlagi katerega je dosegel, da so zavezanci svoje obveznosti »prostovoljno« izpolnjevali. Po mnenju razpravljavcev je pravilna usmeritev, da Furs uporablja ukrepe v zvezi z izvršbo šele tedaj, ko pri zavezancih ni mogoče doseči zakonitega, pravilnega in pravočasnega izpolnjevanja obveznosti. Treba se je zavedati, da so izvršbe, bodisi da gre za administrativno bodisi sodno izvršbo, zanje veliko dražje od vseh drugih ukrepov.
Prizadevanja Fursa se nedvomno odražajo tudi pri zmanjšanju davčnega dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na dan 31. 12. 2016 je znašal kumulativni dolg blagajne Zpiz 266.460.747 evrov, pri čemer je znašal aktivni dolg 153.806.227 evrov, pogojno izterljivi dolg pa 112.654.520 evrov. V primerjavi s koncem leta 2015 se je aktivni dolg zmanjšal za 15,3 odstotka, pogojno izterljivi dolg pa le za 0,5 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da se približno 82 odstotkov pogojno izterljivega dolga nanaša na stečajne postopke in dva odstotka na prisilno poravnavo, v preostalih 16 odstotkih pa so razlogi drugi. Že lani smo pisali, da je delež poplačila v stečajnih postopkih zelo nizek, saj je v letu 2016 znašal le 18 odstotkov.
Kot smo že omenili, Furs preudarno uporablja skrajne ukrepe izterjave. Tako je v letu 2016 podal le 275 predlogov za izbris poslovnih subjektov, od teh se je le deset predlogov nanašalo na samostojne podjetnike, drugi pa na pravne osebe.
Iz poročila je tudi razvidno, da je Furs okrepil svojo nadzorno dejavnost. Izvaja tri vrste nadzorov: nadzor davčnih obračunov, davčni inšpekcijski nadzor in finančno preiskavo. Dobro sodeluje z resornimi inšpekcijskimi organi in Zpizom. Spodbudno je, da je bila v septembru 2016 ustanovljena posebna delovna skupina za področje nadzora prispevkov za socialno varnost. Glede na cilje te skupine je utemeljeno pričakovati, da se bo stanje glede pobiranja prispevkov v prihodnje še izboljšalo.
Naj spomnimo, da po ZPIZ-2 prispevkov ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih. Kljub jasni zakonski določbi pa se Furs še vedno sooča s tovrstnimi vlogami, ki pa jih mora v skladu z zakonsko določbo zavreči.
Pobuda za spremembo zakonodaje
Na seji 20. aprila je svet zavoda podprl pobudo zavoda za določene spremembe ZPIZ-2 v zvezi z izvajanjem 134. člena zakona. Dejstvo namreč je, da sta določbi 133. in 134. člena ZPIZ-2 nedvoumni in jasni. Po 133. členu ZPIZ-2 se v zavarovalno dobo štejejo le obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani predpisani prispevki. Od tega načela pa velja izjema, ki je določena v prvem odstavku 134. člena ZPIZ-2. Ta namreč določa, da se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec le obračunal prispevke, vendar jih ni plačal. Kljub jasnosti določb pa se ti v praksi nista izvajali, upoštevajoč mnenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ker bo v letu 2018 pri Zpizu vzpostavljena popolna evidenca, iz katere bo razvidno, koliko delavcev v delovnem razmerju nima obračunanih prispevkov in koliko jih ima obračunanih, pa ne plačanih oziroma so plačani le delno, je treba zaradi spoštovanja zakonodaje in pravne varnosti delavcev, ki so šibkejša stranka v delovnem razmerju, pristopiti k ustreznim spremembam delovnopravne oziroma davčne oziroma pokojninske zakonodaje. Do te rešitve pa je potrebno priti zelo hitro, ker morajo spremembe zakonodaje začeti veljati 1. 1. 2018
