Štirje dnevi druženja so prehitro minili

Prosti čas | jul. '17

REPORTAŽA IZ NEUMA

Vesela družba bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je 1. junija odpeljala z osmimi avtobusi iz vse Slovenije na tradicionalno letno srečanje v Neum v Hercegovini, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen približno 30 kilometrov, od Dubrovnika pa 70 kilometrov. Nastanjeni smo bili v prenovljenem Grand hotelu Neum, od koder smo imeli lepo izhodišče za izlete. Trinajsto srečanje po vrsti smo drugo leto zapored organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in tudi letos so se vsi zelo izkazali, od vodnikov do animatorjev. Vreme je bilo ves čas sončno, tako da nam je bilo večkrat pošteno vroče. Vendar to ni skalilo naše dobre volje, po izletih je bilo še dovolj energije za obisk predavanj in tudi za večerno druženje, igre in ples.

Prvi dan nam je precej časa vzela pot, čeprav smo meje kljub novim evropskim zahtevam hitro prestopili. Po prihodu v hotel in nastanitvi so nas domačini pričakali s pijačo dobrodošlice in nastopom klape Sveti Ilija Metković. Skupaj z njimi smo peli znane dalmatinske pesmi in jih kar nismo pustili oditi z odra. Pozdravil nas je tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, ki je bil z nami vse dni našega druženja. Predstavili sta se tudi ekipi Vzajemnosti in Kompasa, ki sta skrbeli, da je vse teklo tekoče. Po večerji so nastopili še člani folklorne skupine iz kulturno-umetniškega društva Hutovo. Navdušili so nas s pisano paleto plesov in petjem, predvsem pa z energijo in ponosom. Na koncu so na ples povabili še nekaj udeležencev. Nekaterim je bilo pri tem pošteno vroče, a so nalogo odlično opravili. Potem smo se preselili v avlo hotela, kjer je bila glasba za ples, najbolj utrujeni pa so šli spat, saj smo naslednji dan odšli na izlet po dolini Neretve. Zjutraj ob sedmi uri pa je bila vse dni srečanja na sporedu telosvatba pod vodstvom profesorice športne vzgoje in dolgoletne sodelavke Vzajemnosti Savine Vybihal. 

Po dolini Neretve

Neum leži v Bosni in Hercegovini, zato smo naslednji dan za ogled doline Neretve spet morali čez mejo na Hrvaško. Cariniki so bili prijazni in mejne dolžnosti smo hitro opravili, lahko pa bi nam vzele veliko časa. Preden smo se spustili v dolino Neretve, se je pred nami pokazal prelep panoramski razgled na plošče obdelane zemlje, ki so jo z leti iztrgali reki Neretvi, od tod tudi ime bližnjega pristanišča Ploče, ki je v bivši skupni državi Jugoslaviji nosilo ime Kardeljevo – po našem politiku Edvardu Kardelju.

Zapeljali smo se do nasada jagod, in čeprav so bile v glavnem že obrane, jih je bilo še vedno dovolj, da smo se jih najedli. Videli smo velike nasade mandarin, ki pa jih je letos spomladi precej prizadela pozeba. Pot smo nadaljevali proti jezeru Kuti, kjer nas je sprejel domačin Jozo, ki nam je za kosilo ponudil njihove specialitete, med drugim žabje krake in jeguljo. Do skritega domovanja na koncu jezera so nas prepeljali s posebnimi neretvanskimi ladjicami, imenovanimi trupice. Po vodi so plavali cvetoči lokvanji, na ladjici pa nas je prijetno hladil rahel veter, za dobrodošlico smo dobili šilce domačega žganja in kmalu smo tudi zapeli. Nekateri pa so se namesto za izlet odločili za kopanje v morju ali hotelskem bazenu s slano vodo, lahko pa so se udeležili delavnic, ki so jih pripravili Kompasovi animatorji.

Po vrnitvi v hotel nas je že čakalo predavanje Jasmine Lambergar, certificirane trenerke spomina. Okrog 90 udeležencev je dobilo veliko napotkov za vsakdanje urjenje spomina, s pomočjo trenerke pa smo na koncu vsi skupaj uspešno opravili zahtevno nalogo – zapomnili smo si deset športnih disciplin v točno določenem vrstnem redu, pri tem pa smo si pomagali z deli telesa. Opozorila je, da je spomin sprejemanje informacij, shranjevanje, povezovanje in njihov priklic. Pri sprejemanju informacij pa je ključna pozornost, ki zahteva naše angažiranje. Za krepitev spomina sta zelo pomembna pogovor in druženje, a tudi zdrava prehrana in gibanje. Vse to, kar počnemo vsako leto na naših srečanjih. Zato smo se po večerji še bolj predali plesu in druženju. Obiskala nas je Janja Pušl iz Plesne šole Bolero, ki je skupino najpogumnejših udeležencev učila plesne korake trenutno najpopularnejšega plesa bačata.

V Mostar, Medžugorje in Dubrovnik

Tretji dan srečanja smo se podali na dva izleta: v Dubrovnik in Mostar ter Medžugorje. Do Mostarja smo se peljali po notranjosti Hercegovine – po kraškem svetu do Hutova, nato smo se spustili proti jezeru Hutovo blato in naprej ob Neretvi skozi Čapljino v Počitelj. Sonce je sijalo na polno in v Mostarju, enem najtoplejših evropskih mest, se je segrelo do 37 stopinj Celzija. To pa še zdaleč ni bila ekstremna vročina za ta kraj, saj se poleti tam segreje krepko čez 40 stopinj Celzija. Mostar, ki je glavno kulturno, politično in finančno središče Hercegovine, smo si ogledali s postavnim in zgovornim lokalnim vodnikom Selmirjem. Tukaj so skozi zgodovino živeli in se srečevali ljudje različnih narodnosti in ver. Mostar je znan po kamnitem srednjeveškem Starem mostu, ki povezuje levi in desni breg Neretve, in po ozkih kamnitih uličicah, kjer je vedno veliko ljudi – obiskovalcev in prodajalcev. Most je bil zgrajen davnega leta 1566. Med zadnjo vojno je bil novembra 1993 zrušen, ponovno so ga obnovili leta 2004, naslednje leto pa je bil vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Atrakcija mostu so tudi skoki v vodo, ki jih brhki mladeniči opravijo skorajda v vseh letnih časih. Tudi za nas je z najvišje točke mostu skočil mladenič v precej hladno Neretvo (imela naj bi med 8 in 10 stopinjami Celzija).

Ogledali smo si tudi turško hišo – nekdanje tipično hercegovsko domovanje. Nekaj časa smo imeli še za nakup spominkov, malico in sladoled, potem pa smo se že odpeljali proti Medžugorju, romarskemu kraju, znanemu po prikazovanju Marije, ki naj bi se prvič prikazala otrokom na paši 24. junija 1981. V dobrih dvajsetih letih je tam nastalo svetovno romarsko središče, ki ga vsako leto obišče na tisoče vernikov. Znamenita cerkev sv. Jakoba v Medžugorju je bila zgrajena leta 1897, novo so začeli graditi leta 1935 in jo dokončali po drugi svetovni vojni leta 1969.

Nazaj v Neum smo se vračali po isti poti – po cesti, ki je bila na trenutke skoraj preozka za srečavanje avtobusov z nasproti vozečimi vozili. Poleti, v času dopustov, potuje po tej cesti na hercegovsko morje veliko bosanskih državljanov iz notranjosti države. Neum je bil v prejšnji državi znano letovišče za najvišje politike Bosne in Hercegovine, danes se v njem ustavljajo turisti z vsega sveta, tokrat je poleg nas v hotelu bivalo veliko azijskih turistov pa Italijanov, Poljakov in Francozov.

Druga skupina udeležencev se je odpeljala v Dubrovnik. Peljali so se ob Malostonskem zalivu, polotoku Pelješac in Koločepskem kanalu mimo otočja Eflafiti proti Dubrovniku. Z dubrovniškega mostu je bil lep razgled na pristanišče Gruž, polotok Babin kuk in zaliv Rijeka dubrovačka. Nato so se zapeljali na Pile in si v spremstvu lokalne vodnice Nadje ogledali stari del mesta. Videli so veliki Onofrijev vodnjak, glavno ulico Stradun, frančiškanski samostan z eno najstarejših lekarn v Evropi, cerkev sv. Blaža, zaščitnika mesta, palačo Sponza, Knežev dvor, katedralo, tržnico in mestno pristanišče. Kdor je želel, si je lahko ogledal mestno obzidje, se zapeljal z gondolo na Srđ ali šel z ladjo na otok Lokrum.

Palačinke Vzajemnosti

V popoldanskih urah so prispeli nazaj v hotel, kjer pa nas je že čakala delavnica z Marijo Merljak o zdravilni mediteranski kuhinji. Polno dvorano udeležencev je pohvalila, ker so se odločili za zdravje, saj kadar se družimo, smo zdravi in v ravnovesju. Pri pripravi prigrizkov ji je tokrat pomagala naša bralka Majda Pelicon iz Dornberka. Skupaj s Kompasovimi animatorji so pekli palačinke Vzajemnosti. V bolj gosto testo za palačinke so vmešali sesekljana zelišča (meto, rožmarin, meliso in koromač). Pečene palačinke so razrezali na manjše koščke, jih obložili s sirom, koščki šunke, gobic in zelišč in okusen prigrizek smo že pokušali. Doma si lahko pripravimo še skledo pisane solate, ki jo polijemo z malo hladno stiskanega olja (ričkovo, lešnikovo, orehovo ali repično olje), in obrok, ki nas spravi v ravnovesje, je tu. »Pomembno je, da uživamo raznovrstno hrano, da jemo sezonsko in lokalno pridelano sadje in zelenjavo vseh barv, kajti narava deluje vzajemno in tako tudi nas spravlja v ravnovesje,« je zaključila Marija Merljak.

Tokrat so bili z nami na srečanju tudi Ana, Cene in Anej, študenti medicine, ki so poskrbeli za udeležence z glavoboli, prebavnimi težavami, bolečim grlom, odrgninami, nekatere pa so rešili ježevih bodic. Na voljo so jim bili tudi za pogovor in posvet o zdravstvenih težavah.

Zadnji večer smo še bolj plesali in peli. Bralci Vzajemnosti tudi vedno radi tekmujejo in tokrat se je šest parov pomerilo v plesu. Zaplesali so angleški valček, čačača in fokstrot. Komisija, ki so jo sestavljali Nadja, Mira in Jože, je odločila, da sta zmagovalca Marta in Rado Petavs. Pomerili so se tudi v družabnih igrah.

Naenkrat je bilo nedeljsko jutro, ko smo morali spakirati kovčke in se posloviti. Pred odhodom smo še skupaj zapeli, se fotografirali in si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo. Na poti domov smo se ustavili še v Makarski, se okrepčali in dokončno pomahali morju v slovo.

Več fotografij s srečanja si oglejte v fotogaleriji na www.vzajemnost.si. Tudi tokrat je bila z nami ekipa televizije Vaš kanal, ki je pripravila reportažo s srečanja. Ponovitve bodo v četrtek, 6. julija ob 21 uri, v petek, 7. julija ob 20.30, v soboto, 8. julija ob 17.45 in  nedeljo, 9. julija ob 21.30.

Jožica Dorniž