Spomini najstarejše še živeče rudarke

Zgodbe | jul. '17

»5. marca 1916 v Dolenjih Lazih pri Ribnici,« kot iz topa izstreli Metka Fink iz Želenj pri Kočevju, ko jo povprašate po njenem rojstvu. Metka je pred tremi meseci praznovala svoj 101. rojstni dan in ni le najstarejša občanka kočevske občine, ampak tudi najstarejša še živeča rudarka v Sloveniji.

Metka je bila najmlajša med osmimi otroki staršev Micke in Janeza Kluna iz Dolenjih Lazov oz. Zapuž. »Bile smo same sestre, samo enega brata smo imele,« pravi o že zdavnaj umrlih sorojencih v kmečki družini, ki ji tegobe vsakdanjika velike družine v prvih desetletjih 20. stoletja niso prizanašale. Še posebno hudo je bilo, ko je zbolela mama. Tedaj je bila v drugem letniku meščanske šole. »Rada sem imela šolo, zato mi je bilo zelo hudo, ko mi je oče rekel, da ne morem več hoditi v šolo, ker gre ves denar za zdravnika,« se spominja zanjo težkih trenutkov, ko si je pri 14 letih morala poiskati službo. Delo si je našla v Ljubljani kot varuška. Dečka, kasnejšega zdravnika radiologa, ki ga je pri Lukičevi družini čuvala kar 8 let in pol, je imela zelo rada.