V rastlinjaku lahko prehitevamo naravo
Poskrbimo za dovolj široko potko.
Domači rastlinjak je aprila že poln življenja. Sejemo in sadimo številne vrtnine in tako prehitevamo naravo. Sadimo lahko paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in bučke. Sejemo tudi nizki stročji fižol in druge vrtnine. Prava samooskrba se začne z rastlinjakom, saj lahko pridelek pobiramo vse leto.
V začetku ali sredini aprila posadimo paradižnik, teden ali dva kasneje sadimo papriko, kumare in jajčevec. Sredi aprila sadimo tudi bučke. To lahko naredimo, ko so nočne temperature v rastlinjaku nad 10 stopinj Celzija. Kdaj bomo sadili, je odvisno predvsem od vremena in ogrevanja. Če so noči hladne, lahko rastlinjak ogrevamo z žerjavico iz kamina ali peči. Žerjavica v kovinskem vedru brez težav ogreje rastlinjak. Med paradižnik sadimo solato, lahko tudi baziliko, če je dovolj prostora, priporočamo setev kapucink, ki poskrbijo za barvitost. Na toplejših območjih Slovenije lahko začnemo saditi paradižnik in druge plodovke takrat, ko se temperature v neogrevanem rastlinjaku tudi v nočnem času ne spustijo pod 10 stopinj Celzija. Takoj po sajenju poskrbimo za zastirko iz slame. Tako se bodo rastline dobro ukoreninile in prej razvile. Dobro razvit koreninski sistem je osnova za kakovosten pridelek.
Za hitrejši pridelek lahko sadimo tudi jagode. Rastlinjak redno zračimo, da se na njegovih stenah ne nabirajo kapljice vode. Če ga ne zračimo, lahko temperatura hitro doseže 30 stopinj Celzija in več. Priporočljivo je, da ga zračimo že v dopoldanskih urah. To naredimo tako, da odpremo stranske boke, lahko tudi vrata. Tako se znebimo kondenza, ki lahko dela škodo na sadikah in mladih rastlinah, in ohranimo ustrezno vlažnost in temperaturo.
Sejemo lahko tudi nizki stročji fižol. Če je rastlinjak dovolj velik, se bo dobro počutil tudi ob bučkah in paradižniku. Čas za njegovo setev je takrat, ko v dolgoročni napovedi ni predvidena slana. Treba je vedeti, da je fižol občutljiv že pri temperaturi 5 stopinj Celzija. Ne pozabimo na nove setve motovilca. Jesenske setve gredo v pomladanskem času hitro v cvet. Tisti, ki želite peteršilj čim prej, ga lahko v rastlinjaku posejete v začetku aprila. Sejete lahko tudi blitvo, sadite solato in številne druge vrtnine. Proti koncu meseca sejemo in sadimo zelišča in cvetlice. Umestimo jih v okolico rastlinjaka, da privabimo opraševalce.
Pravilno sajenje jagod
Spomladi na vrt sadimo jagode do maja, ko z njimi napolnimo tudi balkonska korita in posode. Največkrat za vrtove izberemo sorte, ki rodijo večkrat v letu. Priporočam sorti san andreas in albion, ki odlično rodita in sta zelo okusni. Za sajenje jagod tla vedno globoko rahljamo. Za gnojenje uporabimo organska gnojila, ki vsebujejo več kalija in mikorizo. Uporabimo lahko tudi gnojila na osnovi hif gliv ali konjski gnoj v peletih. Višje grebene za sajenje jagod oblikujemo samo v težjih ilovnatih tleh, da odvečna voda hitreje odteka. Treba je vedeti, da jagodam škodi presežek vode v tleh. Za zastiranje zemlje uporabimo agrotekstil ali slamnato zastirko, ki jo dodamo pred sušnim obdobjem. Jagodam po sajenju vedno odtrgamo prve cvetove, da omogočimo rastlini dobro ukoreninjanje. Po sajenju uporabimo tudi pripravke na osnovi alg, ki pospešijo razvoj lasastih korenin in začetni razvoj rastline.
