Zobna protetika je več kot lep nasmeh
Dober zobozdravnik bo naredil vse, da bomo imeli čim dalj časa svoje zobe, puljenje je res zadnji ukrep. Z razvojem materialov in tehnologij so namreč tako zdravljenje kot rekonstrukcija, nadomeščanje in obnavljanje zob ter korekcija ugriza zelo napredovali. Moderno zobozdravstvo zmore marsikdaj pomagati tudi v primerih, ki so na videz brezupni.
Rodimo se z nastavki za 20 mlečnih zob, ki so varno skriti v dlesni. Prvi zobje začnejo rasti večinoma pri šestih mesecih, drugi pa izrastejo nekako do dveh let in pol. Okoli šestega leta začnejo mlečne zobe izpodrivati stalni zobje, zato do približno 12. leta starosti drug za drugim izpadejo. Večina od 32 stalnih zob izraste do 13. leta, le osmice, modrostni zobje, šele med 17. in 21. letom (nekaterim pa ne izraste niti en modrostni zob). Stalni zobje nam lahko dobro služijo vse življenje, seveda če zanje zgledno skrbimo. Napačno je namreč prepričanje, da staranje nujno spremlja izguba zob. To velja le, če zanje ne skrbimo, če pa jih ustrezno negujemo in redno obiskujemo zobozdravnika, bo zobovje zdravo in funkcionalno tudi v starosti. Seveda na stanje zob pa tudi dlesni in sploh ustne votline vplivajo še drugi dejavniki – nekatere bolezni, kot je sladkorna bolezen, razvade, zlasti kajenje, ter poškodbe in dedni dejavniki, na primer nagnjenost k parodontalni bolezni).
Snemna in fiksna protetika
Manjkajoče zobe ali tiste, ki jih ni mogoče rešiti z zdravljenjem in plombiranjem, lahko v večini primerov nadomestijo oziroma popravijo s protetiko. Ta nadomešča izgubljene zobe (posledica puljenja, nesreče) ali prirojene vrzeli ter dograjuje zobe z malo zobne substance (posledica večkratnega plombiranja, poškodbe, na primer zloma, ali obrabe, na primer zaradi škrtanja). V grobem ločimo snemne in fiksne protetične nadomestke.
Med snemne protetične pripomočke uvrščamo delne in totalne proteze. Delna proteza nadomešča le nekatere zobe (opremo jo na obstoječe zobe), totalna pa vse manjkajoče zobe. Mogoče so še različne variante, na primer konusna snemna proteza, ki je videti kot totalna proteza, v ustih pa se opira na zobe, oskrbljene s konusnimi prevlekami. Kot pove že ime, snemno protezo pacient lahko sname, odstrani iz ust. To pa je tudi nujno, saj jo je treba redno in pravilno čistiti.
Fiksna protetika (fiksni protetični nadomestki) je zacementirana na obstoječih zobeh in jo lahko sname le zobozdravnik. To so prevleke, mostički, luske ter inlej in onlej. Prevleka (pogovorno tudi krona) prekriva vse ploskve posameznega zoba in je kot pokrovček poveznjena čez obrušen zob. Mostiček nadomešča zob oziroma zobe v vrzeli med dvema zoboma. Sestavljen je iz najmanj dveh nosilnih zobnih prevlek in enega ali več vmesnih členov (člen je torej del mostička, ki nadomešča manjkajoči zob). Zobozdravnik mostiček vstavi tako, da najprej obrusi vsaj dva zoba (tudi če sta popolnoma zdrava) ob vrzeli in nanju (nanje) zacementira prevleke. Luske (ali estetske fasete) običajno uporabljajo za lepši videz sprednjih ploskev prvih zob in so bolj razširjene v tujini. Inlej in onlej (nekakšna delna prevleka ali v laboratoriju narejena plomba, zalivka) nadomestita le del zobne krone in ne prekrivata vseh ploskev zoba, večinoma ju uporabljajo na griznih ploskvah zadnjih zob, a sta manj pogosta kot prevleke.
Zobni vsadki
Med najsodobnejše pa tudi najdražje tehnične nadomestke v dentalni medicini spadajo zobni vsadki ali implantati. Odrasla zavarovana oseba ima iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pravico do zobnih vsadkov le v izjemnih primerih, zato so za večino ljudi samoplačniški. Z njimi je mogoče uspešno nadomestiti manjkajoče zobe v vrzeli. Implantat je dobra rešitev, če se želimo izogniti brušenju zdravih zob za namestitev mostička ali imamo zanj premalo nosilcev (zob). Zelo primeren je tudi za izboljšanje stabilnosti snemne proteze. Implantat je cilindrični vijak, ki ga med kirurškim posegom vstavijo v kost, nanj pa pritrdijo zobni nadomestek. Obdobje od prvega pregleda do končnega izdelka lahko traja tudi več mesecev, kar je odvisno od splošnega in lokalnega stanja: priprava na vstavitev vsadkov pacientom z na primer parodontalno boleznijo je dolgotrajna. Zelo pomembno je, da pred začetkom postopka vzpostavimo dobro ustno higieno (ki jo moramo vestno nadaljevati tudi po vstavitvi implantata) in pozdravimo morebitne bolezenske spremembe v ustih. Pacienti morajo odločitev o tem, komu bodo zaupali vstavitev zobnih vsadkov, dobro pretehtati. Najcenejša in najhitrejša storitev običajno ni najboljša izbira, saj pogosteje pride do zapletov, ki terjajo dodatne zobozdravniške obravnave, kar pomeni, da je dolgoročno gledano dražja.
Vse naštete tehnike (snemna, fiksna, implantološka) lahko kombinirajo. Pri posameznem pacientu je nekatere zobe mogoče oskrbeti s prevlekami, manjkajoče nadomestiti z delno protezo ali vstavitvijo implantatov, ki so lahko tudi nosilci za protezo ali mostiček. Pomembno je, da po končani zobozdravstveni, protetični oziroma implantološki obravnavi pacientu zobovje dobro služi in je tudi na pogled skladno z njegovim obrazom.
Nekoč zlato, danes keramika
Protetične izdelke po navodilih in meritvah zobozdravnika naredijo v zobotehničnem laboratoriju. Fiksni protetični izdelki so narejeni iz kovine, keramike (porcelana) in kompozitov ter umetnih smol, snemni pa večinoma iz akrilata (totalna proteza) oziroma iz akrilata in kovine (delna proteza). Prevleke in mostički so izdelani iz kombinacije materialov ali v celoti iz enega materiala. Prevleke so najpogosteje narejene iz kombinacije kovine in estetskega materiala: fasetirane prevleke so iz kovine, na najbolj vidnih ploskvah je nanesen kompozit (pri nasmehu se kovina ne vidi), kovinsko-keramične prevleke pa imajo kovinsko ogrodje, ki je z vseh strani prekrito s keramiko (takega zoba laik ne more ločiti od naravnega zoba). Vedno pogosteje uporabljajo polnokeramične prevleke, ki dajejo najboljši estetski videz in se tudi z vidika mehanskih lastnosti vedno bolj približujejo standardu kovinsko-keramičnih prevlek. Poznamo še polnokovinske (danes jih zelo redko uporabljajo) in kompozitne prevleke (primerne za začasno oskrbo zob).
Zobozdravnik se o izbiri materiala vedno pogovori s pacientom. Zavarovanci imajo pravico do zobnoprotetičnih pripomočkov, vendar obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje ne krijeta vsega (na primer boljših materialov), zato je pogosto potrebno doplačilo. Vsekakor je pametno upoštevati nasvet zobozdravnika, ki najbolje ve, kaj je najprimernejše za rešitev naše težave, pa čeprav bo treba odpreti denarnico.
Nujna je skrbna nega
Čeprav zobozdravniki poudarjajo pomen pravilne in dosledne skrbi za ustno votlino, zobe in protetične nadomestke, na pregledih ugotavljajo, da jih marsikateri slabo, neredno oziroma pomanjkljivo čistijo. Zobozdravniki lahko marsikaj popravijo in pozdravijo, čudežev pa ne morejo delati. Čeprav se morda zdi preveč preprosto, lahko za zobe največ naredimo prav sami. Seveda na zdravje zob, kot smo že zapisali, vplivajo tudi razne bolezni in škodljive razvade, a ne glede na to je ključno, da se navadimo redno in pravilno čistiti tako svoje zobe kot protetične nadomestke. Tako jim podaljšamo življenjsko dobo in zmanjšamo število obiskov pri zobozdravniku.
Zobem je treba posvetiti nekaj minut zjutraj in pred spanjem. Ščetkamo jih z mehkejšo zobno ščetko, nikakor s trdo, od dlesni proti vrhu zob (torej zgornje od zgoraj navzdol in spodnje od spodaj navzgor), lahko tudi krožno. Očistiti moramo vse ploskve. Obloge in ostanke hrane v medzobnih prostorih odstranimo z medzobnimi (interdentalnimi) ščetkami in zobno nitko (pri mostičkih uporabimo posebno zobno nitko, ki je za lažjo vstavitev pod mostiček na enem koncu trša). Bolj kot zobna krema je pomembno redno in temeljito mehansko čiščenje zob.
Protezo je treba z vseh strani poščetkati zjutraj in zvečer.
Za snemno protetiko in dlesni pod njo pa je treba skrbeti drugače, a prav tako dvakrat na dan. Ko snamemo protezo, z mehko zobno ščetko odstranimo ostanke hrane in odmrle celice z dlesni in tako preprečimo vnetje, ki se lahko pojavi pod protezo, če ne pazimo na higieno. Ker so običajne zobne kreme abrazivne (brusilne), niso primerne za proteze. Snemne proteze so narejene iz akrilata, ta material pa po čiščenju z običajno zobno kremo sčasoma postane hrapav, nalagati se začnejo obloge. Za čiščenje proteze potrebujemo le navadno tekoče milo ali tekoči detergent za posodo, vodo in ščetko (posebno ščetko za proteze ali kar tisto za nohte). Dobro je treba poščetkati tudi del proteze, ki se dotika dlesni. Vsakih nekaj dni jo lahko razkužimo s tableto za čiščenje protez.
Protezo smemo pustiti v ustih tudi med spanjem, ko je ne uporabljamo, pa mora biti v kozarcu čiste vode. Če se ne prilega dlesni in se premika, obiščemo zobozdravnika, da jo bo popravil, lahko pa si pomagamo tudi s katero od pritrdilnih krem (lepil) za zobne proteze. Najpomembnejše je, da z njo lahko normalno jemo in govorimo.
Dolge čakalne dobe
Če vaš osebni zobozdravnik v zdravstvenem domu ali koncesionar presodi, da je stanje, ki ga je treba rešiti s protetiko, tako zahtevno, da mu s svojim znanjem in izkušnjami ne bo kos, vas bo z napotnico usmeril k specialistu protetike. Po podatkih, dostopnih na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je treba že na prvi zobozdravstveni specialistični pregled zaradi protetike čakati precej dolgo. Po podatkih iz letošnjega aprila boste na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana s stopnjo nujnosti redno na vrsto prišli čez slabi dve leti (s stopnjo nujnosti hitro novembra letos, s stopnjo zelo hitro pa čez dober mesec), v Zdravstvenem domu Ljubljana Bežigrad marca 2025, v Zdravstvenem domu Novo mesto novembra 2027 itd.
Odrasla zavarovana oseba ima iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pravico do zobnoprotetičnih pripomočkov, vendar na Zdravniški zbornici Slovenije pojasnjujejo, da obvezno zdravstveno zavarovanje protetiko krije le desetodstotno. Če nimate sklenjenega dodatnega (prostovoljnega) zavarovanja, je tako potrebno doplačilo k že definiranemu doplačilu za nadstandard. Na zbornici že več let opozarjajo na netransparentnost v plačevanju zobozdravstvenih storitev. Torej če imate plačani obe zavarovanji (obvezno in prostovoljno oziroma dodatno zdravstveno zavarovanje), boste morali v javni mreži doplačati le morebitne nadstandardne materiale in samoplačniške storitve. Če pa imate samo obvezno zavarovanje, boste morali poleg tega sami plačati še del, ki bi ga sicer krilo prostovoljno zavarovanje.
Pa poglejmo razpon cen za nekaj najpogostejših zobnoprotetičnih izdelkov oziroma storitev, ki smo jih našli v javno dostopnih dokumentih nekaterih zdravstvenih domov. V javni mreži zavarovanje v celoti krije fasetirano prevleko, totalno in delno protezo, za kovinsko-keramično prevleko je doplačilo okoli 150 evrov, za polnokeramično pa okoli 200 evrov. Kaj pa mostički? Mostiček iz osnovnih materialov (fasetiran mostiček) v estetskem (vidnem) področju krije zavarovanje, sicer pa je potrebno doplačilo, ki je odvisno od materialov, števila in lokacije členov. Na primer za mostiček z dvema prevlekama in enim členom v zadnjem področju boste doplačali med približno 150 evri (za fasetiran most; doplačilo za člen) in več kot 500 evri (za polnokeramični most); doplačilo za člen ter nadstandardni material prevlek in člena.
Zobnoprotetična oskrba v javni mreži običajno traja dlje (potrebnih je več krajših obiskov) kot pri zasebniku, ki si lahko vzame več časa za vsak obisk. Poleg tega so čakalne dobe kratke, so pa vse storitve samoplačniške. Po nekaj pregledanih cenikih zasebnih ordinacij ugotavljamo, da so razponi cen precej veliki, daleč najdražji so zasebniki specialisti. Tako na primer kovinsko-keramična prevleka stane od 250 do 440 evrov, polnokeramična pa od 320 do 590 evrov, cena za implantat se giblje med 470 in 850 evri, za delno protezo med 360 in 1200 evri, za totalno protezo pa med 400 in 1100 evri.
Dentalni turizem
Marsikdo se v želji, da bi imel zobovje urejeno v najkrajšem mogočem času in za to plačal čim manj, odloči za rešitev težav z zobmi v tujini, kjer ponujajo hitro oskrbo tako z implantati kot protetičnimi nadomestki po dostopni ceni. A takšna odločitev se neredko izkaže kot slaba naložba. Krištof Zevnik, dr. dent. med., ki ima izkušnje tudi z reševanjem takšnih zapletov, pravi, da zobozdravniška oskrba v tujini sama po sebi ni dobra ali slaba, pač pa je glavni problem izjemno hitra oskrba in nezmožnost ali nepripravljenost tujih terapevtov za reševanje zapletov, ki pogosto nastopijo prav zaradi varčevanja s časom. »Pacienti, ki zaradi neuspele oskrbe v tujini poiščejo pomoč doma, dodatno bremenijo že tako zasedene ambulante, zobozdravniška oskrba pa je v skupnem seštevku dolgotrajnejša in dražja, kot bi bila v Sloveniji. Imeli smo na primer pacienta, ki se je po implantate in protetično rešitev odpravil v Bolgarijo. V samo treh dneh so mu vstavili več implantatov in izdelali implantatno podprta mostička v obeh čeljustih. Po približno šestih mesecih so se začeli pojavljati prvi zapleti in v naslednjih letih se je zato večkrat vrnil v Bolgarijo. Strošek zdravljenja in prevozov se je večal, nevšečnosti pa ni bilo konec. Ko je pred nekaj leti poiskal pomoč v naši ordinaciji, niti eden od implantatov ni bil stabilen in primeren za nošenje protetične nadgradnje, zato smo morali začeti zdraviti povsem od začetka,« je poudaril zobozdravnik.
